nedelja, 12. maj 2013


-18-

Justinov point of view:
Zbudil sem se in ob sebi zagledal Anne.Nasmehnil sem se in jo nežno poljubil na lice.Pol sem se šel preoblečt in nama šel iskat zajtrk in v kavarno.Čez 10 minut sem bil nazaj,Anne je sedela na stolu in strmela skozi okno(https://encrypted-tbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcQWbb8Qtk4xsFRt0sqhlGKh5nqhODIfPL5WLUQv5XoDBmztze1z).Ko sem ustopil sem odložil zajtrk na mizo,stekel k njej in jo močno objel.
Konec Justinovega point of view-a.
Objel me je.Bila sem tako vesela,da je še tukaj.Obrnila sem se proti njemu in ga poljubila.
Anne:Mislila sem,da si me zapustil. Sklonila sem glavo.
Justin:Obljubil sem ti,da bom vedno s tabo in da te nikoli ne bom zapustil,ane? Pritisnil je svoje ustnice na moje.
Šel sem nama iskat zajtrk.A si lačna?
Anne:Ja,veš kok... Justin me je vzel v naročje in me počasi odnesel do postelje.Potem se je usedel meni nasproti in postavil zajtrk med naju.
Anne:Juuj prinesel si mi palačinke z Nutello,moje najljubše.Kako si vedel? 
Justin:Ugibal sem. Potisnil mi je košček palačinke v usta.
Anne:Mmmmmm.Njamiii.Haha sej znam sama jest veš?
Justin:Vem,ampak useeno.
No,pač tko sva pojedla do konca in v sobo je ustopil je zdravnik ob sebi pa je imel invalidski voziček.
Z:Dobro jutro.
Oba:Jutro!
Z:Gospodična,prosim pridite z mano.Moramo narediti en pregled.
Stisnila sem Justinovo roko,on pa me je poljubil na lice.
Justin:Grem lahko z njo?
Z:Ja,seveda.

Objel me je in mi pomagal sesti na voziček.Vsi trije smo se odpravili proti ambulanti.Vstopili smo in Justin me je odnesel do postelje.
Anne:A sem teška?
Justin:Ne.Čist lahka si. Zasmejal se je in me poljubil na čelo.
Z:Khm...Nerad vaju motim ampak moram pregledati nogo.
Začel je tipati mojo nogo in bolelo me je.Stisnila sem Justinovo roko in ga žalostno pogledala.
Z:A boli?
Anne:Ja!!!Zelo! Pustil je mojo nogo in povlekel Justina na stran.
Nekaj sta šepetala,nisem ju razumela.Približala sta se mi.
Z:Gospodična ali bi raje da vam vaš fant pregleda nogo?Morda vas bo tako manj bolelo?
Anne:Ja,prosim.Pogledala sem Justina.
Z:Prav.G.Bieber začnite,kot sem vam rekel.
Justin je počasi začel stiskati mojo nogo.Zdelo se mi je,da je bolečina od prej izginila.Samo gledala sem ga in on mene.Bilo je čarobno.
Z:A boli?
Anne:Ne. Nasmehnila sem se. Justin je storil isto nato pa jo je stisnil malo močneje.
Z:Pa zdaj?
Anne:Ne.
Justin še nekajkrat stisnil mojo nogo,vsakič malo močneje vendar me ni bolelo.Zdravnik si je vmes nekaj zapisoval.
Ko smo končali...
Z:Hmm...Kot vidim je veliko bolj učinkovoito če gospod Bieber preverja ali vas boli ali ne,zato bosta še danes lahko zapustila bolnico.
Justin:KAAAJ? A RESNO?
Z:Ja,mislim,da je bolje.Vendar bo gospodična morala počivati in enkrat na dan bosta morala narediti isto vajo kot danes.
Justin je stekel k meni in me močno objel.
Anne:Hvala vam doktor!Hvala vam res.Polepšali ste mi dan.
Z:Haha,ni za kaj.Ampak res se držita tega,velja?
Justin:Zmenjeno.

Nato smo vsi trije odšli do moje sobe.
Z:No,nasvidenje.Se vidimo čez 2 tedna.Če pa bo karkoli narobe pokličita že prej.
Justin:Hvala,bova.
Zdravnik je odšel,Justin je začel pospravljati moje stvari,jaz pa sem se nekako preoblekla v kopalnici.Potem je Justin poklical Kennyja in ko sva končala me je Justin posedel na voziček in me odpeljal do auta.Kenny je Justinu pomagal me spraviti v avto.Justin se je usedel zadaj zraven mene,Kenny pa je speljal.
Naslonila sem glavo na Justinovo rame in gledala skozi okno.Med potjo smo se nekaj pogovarjali in smejali.Ko pa smo prišli do Justinove hiše smo tam zagledali na tisoče paparacev.
Kenny:Justin?Mamo en problem...
Justin:Joj a spet oni?
V tem času so že zagledali naš auto in začeli so teči proti nam.
Justin:Kenny,hitro odpelji nas malo nakorog,potem pa do Annine hiše.
Kenny:Ok.
Kenny je hitro speljal in nas odpeljal nekaj krogov okoli Stratforda,da so paparaci izgubili naše sledi.Potem pa smo se napotili do naše hiše.
Prižgala sem telefon in zagledala ene 100 neodgovorjenih klicev in SMSev od mami in očija.Na niju sem pa čisto pozabila!Moram ju poklicati.Prvo sem Maši poslala SMS,da ji povem,da greva z Justinom domov.Mami in očija bom poklicala ko pridem domov.
Justin:Oprosti zaradi teh paparacou...
Anne:Ej,sej je uredu.Nisi ti kriv. Poljubila sem ga na lička.
Justin se je nasmejal in me objel.
Kenny:A sta vidva skupaj? 
Anne;Jaaa,hihi. Uščipnila sem Justina in on se je nasmehal.
Kenny:Me veseli,ful sta luškana skupaj.
Justin:Ma najlepša sva,hahah.
Zasmejali smo se in Kenny je ustavil avto pred mojo hišo.
Justin je istopil in me vzel v naročje,Kenny pa je uzel stvari iz avta.Odklenila sva hišo in Justin me je posedel na kauč.Kenny je prinesel stvari notri.
Anne:Hvala ti Kenny. Objela sem ga.
Kenny:Ni za kej. Objel me je nazaj.
Justin:A me poskušaš narediti ljubosumnega? Usedel se je zraven mene in me dregnil.
Anne:Ne,hah. Poljubil me je,Kenny pa se je usedel na kauč nasproti naju.Justin me je objel preko rame in naslonil glavo na moje rame.Malo smo se pogovarjali,ampak nas je zmotil Justinov telefon.
Justin:Halo?
Xx:.....
Justin:A zdej?
Xx:.....
Justin:Prou,se vidiva čez 20 minut.
Prekinil je.
Anne:Gdo je bil?
Justin:Scooter...Rekel je da moram pridt u studio neki da se morava zmenit glede turneje.
Anne:Ah,okej kr pejt.Bom sama ostala.
Justin:Ne, ne boš.Rekel sem ti,da ne boš sama in ne boš.Kenny bo ostal s tabo.
Kenny:Okeeej.
Anne:Prou.Hitro se vrni. Poljubil me je in me objel.
Justin:Kenny,pazi nanjo!
Kenny:Bom,ne skrbi.
Justin:Pogrešal te bom. Še enkrat me je poljubil.
Anne:Jaz bom tebe bolj.
Kenny:Alo Justin pejt še dones,da ne bo Scooter jezen.
Justin.Prou maš.Dijoo. Pomahal nama je in odšel.
Kenny:Anne?
Anne:Kaaj?
Kenny:A grem lahko v kuhino?Lačen seeem...
Zasmejala sem se in mu prikimala.Stekel je v kuhinjo in prinesel 2 vrečki čipsa in kokakolo.
Anne:No uživaj,jaz grem u sobo,moram se preoblečt in poklicat mami in očija. Poskusila sem ustati ampak mi ni uspelo.
Kenny:Ej.A ti ni zdravnik rekel da moraš počivat?Je ane? Pejt te bom js odnesel.
Ustal je,me dvignil in me odnesel do moje sobe.Postavil me je na posteljo.
Anne:Hvala ti,Kenny.
Kenny:Še gdaj.Ko boš želela dol povej. Pomežiknil je in se spustil dol.

Ni komentarjev:

Objavite komentar