-70-

Mami:Anne,torej...Ko sva ugotovila,da si odšla...Je trajalo nekaj dni.Prvo sva mislila,da si odšla k Maši in se zato nisva preveč sekirala.Šele po nekaj dneh sva ugotovila,da te ni pri Maši in da ni niti nje.Po celem mestu sva te iskala a te nisva mogla najti.
Šele nato sva pogledala v tvojo sobo,da bi našla kakšno sled.
Nekega dne se je Tim igral v tvoji sobi in je po naključju našel pismo,ki si ga napisala preden si odšla.Ko sem ga prebrala sem začela jokati in v enutku mi je postalo žal,da sem te pustila iti.
Vse kar sk napisala v tistem pismu...No,je bila resnica,midva z očkom se samo nisva mogla sprijazniti s tem in res ne vem kaj nama je bilo,da se nisva.
Uzdihnila je in nekaj solz ji je padlo po licu navzdol.Brez besed sem strmela vanjo in stiskala Justinovo roko.On me je gledal in čakal kako se bom odzvala. Čez nekaj časa je spet zavzdihnila in nadaljevala.
Mami:Potem,nama je postalo jasno,da si lahko samo v Kanadi.Vedela sva da boš tukaj,ker ti ta kraj od vedno veliko pomeni,pa še mislila sva,da je najbrš v vse skupaj vpleten tudi Justin,zato sva malo poiskala po internetu novice o njemu.Iskala sva kar nekaj časa in končno sva našla nekaj slik vaju dveh in bila sem tako vesela,ko sem videla da se spet smeješ.Tiste slike so mi polepšale dan.Bilo je kot če bi se prebudila iz nočne more in ugledala sonce.
Takoj po tem sva z očkom rezervirala karte do Stratforda.To je trajalo nekaj tednov,saj so bili vsi leti polni in sva zato bila na čakalni listi za kar 3 tedne.Ko so nama končno sporočili,da sva na letalu sva nemudoma use spakirala in se s Timom odpravila sem.
Uzdihnila je in dvignila glavo.Ozrla se je proti meni.V obraz je bila čisto rdeča in imela je že malo hripav glas.Zasmrkala je in nadaljevala...

Mami:Od takrat ko smo prišli te dan in noč iščeva po Stratfordu.
Vprašala sva vse v mestu in nekateri so rekli,da ne vejo nič ostali,da so te videli z Justinom.Ker te v naši hiši ni bilo,smo se mi 'naselili' tja in vsak dan sva si z očijem menjala.En dan sem ostala doma jaz in pazila Tima,drug dan pa obratno.
Včeraj sem bila jaz na vrsti,da te iščem in ko sem hotela obupati,sem šla nahitro še v trgovino,da bi kupila kaj 
za jest za vse 3. Tam sem srečala tebe.Zdelo se mi je kot če bi 
bilo v trenutku vse bolečine konec ko sem te zagledala.Bila sem tako vesela,da sem te videla.Takrat pa si zbežala stran in ko sem stekla za tabo je bilo že prepozno.Mislila sem,da je vsega konec,da sem te videla zadnjič,potem pa...

Zavzdihnila je in se ozrla proti Justinu ter nadaljevala.
Mami:Potem pa sem zvečer ob trgovini srečala njega.Ja,Justina.
Prepoznala sem ga in stekla k njemu.Obrazložila sem mu kdo sem in zakaj sem tukaj.Prvo me je hotel ignorirati na koncu pa mi je vseeno prisluhnil.Ko sem mu vse povedala mi je bil pripravljen pomagati in zato me je povabil k sebi domov.Želela sem ti povedati vse že učeraj ampak si spala in Justin je menil,da bi doživela prevelik šok v enem dnevu.Tako mi je ponudil sobo in zmenila sva se da ti bova danes povedala...

Spet je zavzdihnila in zasmrkala.Potem je malo zajokala in me pogledala.Nisem vedela kaj naj naredim.Moja mama mi je pred nekaj meseci rekla,da sem nora če hočem obdržati otroka,zdaj me pa prosi da naj ji oprostim.Justinovo roko sem še bolj stisnila in nanjo mi je padlo nekaj solz.Prijel me je za brado in me pogledal v oči.

Justin:Miška,o čemu razmišljaš?
Anne:Ne vem,o vsemu.Use je tako pomešano,res ne vem zmedena sem.Rabim nekaj časa,da razmislim...
Justin je prikimal in me poljubil na čelo:

Sunkovito sem ustala.Obrnila sem se proti mami,ki me je v solzah opazovala.

Anne:Oprosti. Pogledala me je in nekako prikimala.Obrnila sem se.
Mami:Anne!Samo še to! Ustavila sem se in prisluhnila.
Mami:Hočem,da veš da te imam rada in da obžalujem kar sem naredila.Vem,da si mi ti stala ob strani ko je bilo meni hudo, žal mi je da sem tako pozno ugotovila,da bi ti morala tudi jaz stati ob strani.Oprosti. Ko je končala sem si z rokavom obrisala solzo,ki mi je padala po licu navzdol ter odšla ven. Počasi sem šla čez cesto in se usedla na klopco,ki je stala nasproti hiše.
Opazovala sem naravo in poslušala samo petje ptičev in čričke.
Obrnila sem se proti parku,za klopco in zagledala neko žensko,ki je lovila svojega otroka.Nasmehnila sem se in se z roko prijela na trebuh.Opazovala sem ju nekaj časa potem pa sem opazila še neko žensko,ki se je po potki sprehajala z neko starejšo gospo.
Mislim,da je bila tisto njena mama a nisem bila prepričana.

V mislih se mi je pojavilo mnogo dogodkov,ki se mi je zgodilo to poletje in prej in še malo sem zajokala.Opazila sem,da se mi približuje Justin.Pogledala sem ga s solzami v očeh in ustala.
Stekla sem mu v objem in ga objela čez ramena.
Stala sva objeta sredi ceste.Začela sem jokati.

Anne:Justin,zakaj je v življenju toliko težkih odločitev?
Justin me je močneje stisnil k sebi in me poljubil na vrat.
Justin:Ne vem,takšno pač je življenje. Zavzdihnila sem in se malo odmaknila od njega.
Anne:Težko je.
Pobožal me je po laseh in me prijel na lice.
Justin:Res je,ampak skupaj bova use uredila,ne skrbi. Polekel me je k sebi in me poljubil na lase.Potem mi je obrisal solze in me poljubil:

Nasmehnila sem se in zagledala mojo mamo,kako hodi iz hiše.
Pred njo je stal taxi.Stopila je do njega in dvignila roko,kot bi hotela pomahati.Justin je dvignil roko in ji pomahal,nato se je nasmehnila zelo na hitro.Usedla se je v taxi in se odpeljala.
Justin me je objel okrog pasu in mi rekel,da jo je poslal domov,da ti da čas za razmislek.
Justin:Razumela je,da je to za tvoje dobro in zato je privolila.
Aja pa rekla,je da lahko prideš obiskat tvojega očeta in Tima kadar hočeš in da si vedno dobrodošla.
Ob tej povedi sem se nasmejala.Odšla sva v hišo in šla v sobo.
Nekaj časa sva gledala nek film,potem pa je Justin zaspal,pa sem šla še jaz spat.