-69-

Bila sem prestrašena,nisem vedela kaj naj naredim.Gledala me je v oči in videla sem solze v njih.

Mami:Anne!Končno,tako sem te pogrešala... Začela se mi je približevati,da bi me objela,pa sem se umaknila.Skozi solze sem nekako uspela govoriti.
Anne:Ti,pogrešala mene?Pa če sta me vrgla iz hiše!
Mami:Miška,žal mi-...
Obrnila sem se in začela teči stran.Nisem se niti ozrla nazaj.Tekla sem in tekla,dokler nisem prišla do izhoda.Stekla sem proti avtu in odprla vrata.Skočila sem v avto in Justin me je prestrašeno pogledal.Jokala sem in jokala...

Justin:ANNE!Kaj je narobe?Zakaj jokaš? Prijel me je za roke.
Anne:Po-tem ti bom razložila.Samo pelji! Pogledal me je z malo dvoma v očeh.Ponovila sem:''Justin,pelji prosim!''.
Pritisnil je na plin in speljal.Ozrla sem se nazaj in zagledala mamo kako me išče zunaj.Mislim,da je opazila,da sem se odpeljala stran,videla sem kako se je udarilapo glavi z dlanjo,toda nisem se zmenila zanjo.Obrnila sem se naprej in gledala skozi okno.Še vedno sem jokala in vsake toliko časa zasmrkala.Justin je gledal na cesto,toda se je oziral tudi k meni.Mislim,da je bil tiho,da bi pustil da bi se umirila.

Čez 10min sva bila doma.Parkiral je avto in mi pomagal iz njega.
Justin mi je pomagal do sobe in se usedel na posteljo zraven mene.
Justin:Miška,povej kaj se je zgodilo.Moram vedeti,ker me boli tukaj. Mojo roko je dal na svoje srce ter nadaljeval...
Justin:Ko ti jokaš me tukaj boli. Poljubil me je na čelo.

Povedala sem mu kaj se je zgodilo.Bil je začuden in ni vedel,zakaj je bila moja mami tam,toda rekel mi je,naj ne skrbim ker me itak ne bo našla,ker ne ve,da nisi več v svoji hiši ampak v njegovi.Nekako sem se uspela nasmehniti.Poljubila sem ga.
Anne:Hvala,da si z mano ko mi je hudo. Nasmehnil se je in me objel.
Justin:No,grem jaz v trgovino če že ti nisi nič kupila. Pomežiknil mi je ter me še enkrat objel. Hotel je že iti ko se je obrnil proti meni.
Justin:Saj te lahko pustim samo za pol urce ane? Nasmejala sem se in prikimala.Nasmehnil se je in poslala sem mu poljub.Stekel je k meni in me poljubil na usta.Nasmehnila sem se in ga odrinila.
Anne:Trgovino bojo zaprli preden bož ti šel.
Nasmehnil se je,mi pomahal ter šel. Stekla sem k oknu in mu pohala ko je ustopil v avto.
Nato sem se preoblekla v trenerko,majco s kratkimi rokavi ter jopico in šla v dnevno sobo.Naredila sem si kokice in gledala film.

Odprla sem oči in pogledala okoli sebe.Bila sem v svoji postelji zraven mene pa je spal Justin.Tako lep je bil *.* 

Nisem ga hotela zbuditi zato sem šla v kuhinjo,da bi si naredila zajtrk.Pripravila sem si jajce na oko in ga pojedla.Potem sem malo prečekirala svoj twitter in facebook.Nič novega ni bilo,pa sem se pogovarjala z Mašo preko Facebooka.Rekla je,da danes nima časa,ker gresta z Ryanom k zdravniku.Baje,da je on staknil neko virozo. 
Ustala sem iz stola in pospravila krožnike v pomivalni stroj.S telefonom v roki sem se odpravila proti najini sobi,da bi se preoblekla. Hodila sem po stopnicah in zdelo se mi je da sem zaslišala nek čuden zvok.Obrnila sem se toda nisem videla ničesar.Šla sem v sobo in se preoblekla.
Bila sem v kopalnici pred ogledalom in si česala lase,ko me je Justin objel od odzadaj.

Justin:Jutro princeska.A si vredu? Obrnila sem se in ja objela čez ramena.
Anne:Nikoli bolje,ampak prej se mi je zdelo,da sem nekaj slišala.
Justin:Ah,najbrš ni bilo nič.Ne skrbi.
Anne:Prav imaš.
Justin se mi je nasmehnil in mi začel krtačiti lase.Tako mi je pasalo in bil je zelo nežen.
Ko je Justin pojedel zajtrk mi je rekel,da se je učeraj vrnil domov okoli 7ih zvečer,ter da sem že spala takrat.
Popoldne sva se kopala v bazenu,toda spet sem imela občutek,da naju nekdo opazuje.Nisem se mogla otresti tega občutka,toda bila sem tiho.
Kasneje sva odšla na krajši sprehod in zelo sva se zabavala.Z roko v roki sva se sprehajala in sedela na klopci,ki je obema obujala toliko spominov.Tako veselih kot žalostnih.

Čez približno 1 uro sva se vrnila domov.Justin je rekel,da mora nekaj vzeti iz avta,jaz pa sem medtem že ustopila v hišo.
Šla sem proti kuhinji.Vstopila sem in si iz omare vzela škatlo kosmičev.Zaprla sem omaro in na drugi strani kuhinje zagledala mojo mamo.Gledala sem jo brez besed in v očeh so se mi nabirale solze.Zakaj je tukaj?Imela sem dovolj in odločila sem se izvedeti resnico.

Anne:ZAKAJ SI TUKAJ? SPET MI HOČEŠ UNIČITI ŽIVLJENJE KO SEM KONČNO POSTALA SREČNA! Prestrašeno me je pogledala in se mi začela približevati.Videla sem solze v njenih očeh.
Mama:Anne,kako lahko to rečeš?Želim samo-

Stekla sem stran.Nisem mogla poslušati njenih laži.Stekla sem proti dnevni sobi in ze narahlo zaletela v Justina.Pogledal me je z zaskrblenim pogledom in me stisnil k sebi.
Justin:Eii,eii use je uredu ljubica.Pomiri se.
Anne:NE MOREM SE POMIRITI ČE JE ONA TUKAJ!
Justin:Pššš počakaj,da ti obrazloži zakaj je tukaj,potem pa se odloči kaj boš naredila,kaj praviš?
Pogledala sem proti tlom in ena solza mi je padla na njegovo majco.Obrisal mi je solze.

Anne:Prav,naj bo. Na hitro se je nasmejal in me izpustil iz objema. Obrnila sem se in jo zagledala.Brez besed smo se usedli in nekaj časa sedeli v tišini.

Nato je končno spregovorila.