-80-

Zbudil me je sončni žarek,ki mi je sijal točno v oči. Leno sem se pretegnila in se počasi usedla na posteljo.Pretegnila sem se in se ozrla proti posteljici,kjer naj bi spal Austin.Toda ni ga bilo. Živčno sem začela pogledovati po sobi in zagledala sem ga v Justinovem naročju ob oknu.Justin je dremal in Austin je mirno spal v njegovih rokah ter se držal njegove roke. 
Ob pogledu nanju sem se nasmehnila in počasi ustala.Stopila sem k njima in Justina zaspano poljubila na lička.

Justina na srečo nisem zbudila in niti Austin se ni premaknil.

Tiho sem odšla v kopalnico in si lase poveznila v nekakšno figo.

Potem sem se umila in se vrnila v sobo. Teško sem hodila,saj me je še vedno vse bolelo od poroda.Počasi sem se usedla nazaj na posteljo in se nežno ulegla na blazino.Pomislila sem,na kar se je učeraj zgodilo...

Bil je dolg dan,ampak je bil tudi eden najlepših dni v mojem življenju.Ne morem verjeti,da imam svojega sina... Še vedno se ne zavedam tega...Justin je noro dober oče.Odkar se je Austin rodil, to je en dan,mi je Justin ves čas pomagal pri previjanju in ustajal je ponoči namesto mene,saj me je še vedno zelo bolel trebuh.Bila sem mu tako hvaležna,da ga imam in hotela sem,da si tudi on malo odpočije,zato sem ustala in se približala Justinu.

Počasi sem vzela Austina v naročje,a je začel jokati in zbudila sem oba.Justin me ja začudeno pogledal potem pa pogledal Austina in se nasmehnil.

Justin:Pusti miška,jaz bi lahko.

Anne:Ne,ti si že dovolj naredel.Bom jaz ne skrbi.

Austina sem začela zibati in ga miriti in končno je le nehal jokati. Poljubila sem ga na čelo in mu zašepetala:''Ljubček lepo spančkaj.''. Še enkrat sem ga poljubila na čelo in se nasmehnila.

Justin je ustal in me objel okrog pasu in me poljubil na lice.

Anne:Baby,najboljša si.Rad imam tebe in rad imam njega.

Obrnila sem se in pritisnila svoje ustnice k njegovim.

Justin:Srček hvala,da mi tako pomagaš. Nasmejal se mi je in se usedel na posteljo.Austina sem še nekaj časa nosila v naročju,potem pa sem ga nežno položila v posteljico. Nato sem se usedla zraven Justina in položila glavo na njegovo ramo. Nekaj časa sva sedela en zraven drugega in se pogovarjala o dojenčku.

Poleg tega pa sem pozabila povedati,da so preden sem zaspala,so prišli moja mama,moj oči in Tim,in nas prišli pogledat.Zelo vesela sem bila,da naju je obiskala moja družina.

Skratka...Preostanek dneva sva se crkljala na postelji,previjala Austina in se s pomočjo sester,spoznavala z vsem kar sva morala delati z Austinom.

Zvečer me je obiskala zdravnica in preverila če je z Austinom vse u redu.Vse je bilo super in rekla je,da je ravno pravšnji in najlepši dojenček kar ga je kadarkoli videla.Vem,da si ne bi smela preveč jemati k srcu,pa sem si vseeno.Vem,da najbrš to reče vsakomur ampak nekako se mi je zdelo,da to ni res.

Kasneje je prišla ena od sester,ki je izpolnila vse Austinove dokumente in zanj sva izbrala priimek Bieber.Potem smo ispolnili še ostale dokumente in tako sva imela sina Austina Biebra. Bila sem tako srečna,res nisem si mislila da bi lahko bilo moje življenje še kaj boljše,dokler...

Bila je sobota in bila sta že 2 tedna odkar sem v bolnici odkar se je rodil Austin. Morali smo ostati še na nekaj preizkavah,ki so se malo zavlekla.Končno je prišel dan ko bojo mene in Austina spustili domov.Cel čas sva bila v bolnici in edino mesto kjer sva lahko bila,če ne šrejemo bolnice,je bil vrt za njo.

Z Justinom sva se veselila tega dneva,saj bo Austin prvič videl našo hišo in komaj sva čakala,da bova lahko začela najino novo življenje skupaj z Austinom.

Okoli popoldneva sva z Justinom spakirala še zadnje stvari in se počasi odpravila do avta,ki je bil v garaži.Pri vhodu naju je čakal Kenny,da nama je pomagal s stvarmi in da sva se brez težav prebila do garaže.Vse smo spravili v avto in Kenny ter Justin sta se usedla odspredaj,Austin in jaz pa se usedla na zadnja sedeža.

Austin je bil cel dan dobre volje in ves čas se je smehljal.

Peljali smo se po Stratfordu in zelo sem se veselila,da bomo prišli. Čez približno 20 minut se je avto ustavil pred najino hišo.Nasmehnila sem se in iztopila iz avta.Stekla sem do hiše in se nasmehnila ob pogledu nanjo.Justin me je objel od odzadaj in me poljubil na lice.

Justin:Končno doma,miška. Obrnila sem se in ga poljubila,ter nekaj časa ostala v njegovem objemu.Zaslišala sem jokanje. Stresla sem se in pogledala proti avtu.Austin naju je gledal in se jokal.Stopila sem do vrat in jih odprla.Odpela sem Austina iz stolčka in ga vzela v naročje.Nežno sem ga pobožala po glavici in ga poljubila na glavo.

Anne:Oprosti srček,mamica in očka sta kar pozabila nate!

Justin se je nasmejal in stopil do naju.Prijel ga je za roko in jo približal k svojim ustnicam.Potem se je nasmehnil in me poljubil na lička.

Nato je stopil do Kennyja in mu pomagal nositi vse stvari v hišo.

Počasi sem začela hoditi do hiše in na vhodu sem se ustavila.

Počasi sem odprla vrata in stopila v hišo.Glavo sem počasi obrnila proti Austinu in mu nežno zašepetala.

Anne:Dobrodošel doma mali. Nasmehnila sem se in počasi sem odšla do dnevne sobe,potem do kuhinje,pa do najine sobe in kopalnice,na koncu pa še do njegove sobe.Ko sva prišla do tja sem mu razkazala sobico in ga postavila v posteljico.Nato sem ob njega dala še plišastega medvedka,ki ga je ob rojstvu dobil od mojih.

Austin je ležal na posteljici in stiskal medvedka k sebi. Opazovala sem ga.Prisežem,da nikoli nisem videla tako lepega dojenčka.Imel je čisto malo las in modre oči,tako kot jaz,kar je malo čudno saj ima Justin rjave,ki naj bi prevladale.Ampak vseeno,v obraz se mi je zdel podoben Justinu kot otroku,le njegove učke so bile kot moje.Poleg tega je bil ravno prav težek in dolg,res najlepši je bil.Na sebi je imel moder body na karem je pisalo:''Cuttest baby in the world'' in res je bil noro luškan. Tako sem stala ob postelji nekaj časa in samo opazovala Austina,dokler me ni na enkrat za boke prijel Justin.Malo sem se ustrašila in se sunkovito obrnila.Z nasmehom na obrazu me je dočakal in svoje roke je sklenil okrog mojega pasu.

Objeta sva bila nekaj časa,potem pa me je izpustil in objela sem ga z eno roko okrog njegovega pasu,on pa mene preko ramen. Austin naju je pogledal in se nama nasmehnil.Bila sem tako vesela,res ne morem opisati kako vesela sem bila,da smo vsi trije končno doma, skupaj.

Preostanek dneva smo se samo crkljali,jedli in gledali TV.

Naslednje dni so nas učasih obiskali moji in Justinovi starši pa Maša in Ryan,in tako je minil še en teden...Z Justinom sem imela le še nekaj dni,saj se je cela turneja prestavila zaradi mene in ima on zato čez 2 dni koncert v Puerto Ricu,kamor mora že jutri,to pomeni da imam z njim le še en dan.Potem ga pa ne bom videla 1 mesec in potem ima spet pavzo malo več kot 1 mesec,nato pa še preostanek turneje-3 tedne.

Na ta dan je bilo vroče in zato smo to izkoristili da smo šli malo ven na svež zrak.Preoblekla sem se,Justin tudi nato pa je oblekel še Austina in počasi smo šli do parka.Začuda je bilo zelo malo ljudi in prav nobenega paparaca,zato je bil dan prav super.

Sprehajali smo se in se nekajkrat ustavili na igralih.

Ko smo sedeli na klopci,je Justin predlagal,da bi šla zvečer ven,na večerjo samo on in jaz,tako da sva skupaj še zadnji dan.

Ideja se mi je zdela super in ko smo prišli domov,sem poklicala Pattie in se zmenila,če lahko ona in Jeremy pazita Austina za danes.Rekla je,da lahko in okoli 7ih sem šla se počasi zrihtat.

Justin mi je rekel,da bo šel prej šre do Ryana in da me bo počakal kar tam,mene pa naj bi peljal Kenny.Poslovila sva se in lotila sem se dela.Glasbo sem dala na najglasneje in začela sem se rihtati.

Malo sem si skodrala lase in se preoblekla v to:

Potem sem se še namazala in se obula.Okrog 8ih sem bila pripravljena. Kenny me je že čakal in z avtom sva se odpravila do kraja,kjer sva bila zmenjenaz Justinom.Naenkrat se je avto ustavil in Kenny je iztopil ter mi odprl vrata.

Kenny:Tukaj sva!

Iztopila sva in razgledala sem se naokoli.Bila sva na neki mali stezici.Več nisem uspela videti,saj mi je Kenny okrog oči zavezal neko ruto.

Kenny:Nič ne sprašuj,samo sledi mi.Use je v redu.

Živčno sem hodila (pač Kenny meje vodil) in bilo je res težko glede na to,da sem imela pete.Končno sva prišla tja kamor sva morala in pod nogami sem začutila travo.

Kenny mi je počasi odmaknil ruto z oči.

Kenny:Ne odpiraj še oči! Nervozno sem prikimala in samo stala.Počutila sem se kot največji idiot.Nato je Kenny zaklical:

''Zdaj!''.Ustrašila sem se in odprla oči.Začela se je igrati neka počasna glasba...

Nisem mogla verjeti svojim očem!Pred mano so stali Ryan,Kenny,Alfredo in Maša vsi lepo oblečeni,za njimi je bila mizica s katere se je videl prečudovit pogled na mesto.

Povsod je bilo polno balonov in lučke ter manjši lampijončki.

Vsi štirje so v rokah držali nekakšen dooolg list,ki pa je bil zavit,tako da nisem mogla prebrati kaj piše.

Zmedeno sem gledala okrog sebe in na enkrat se je prikazal še Justin. Bil je oblečen v temno modro srajco,čez pa je imel siv rekeljc.Na nogah je imel bele supre in sive hlače.Počasi je stopal k meni z rokami v žepu.Presenečeno sem ga pogledala in ko je prišel do mene se je ustavil.

Hotel je začeti govoriti,ampak je od živčnosti bil tiho.Zdelo se mi je tako srčkano da je tako nervozen in samo opazovala sem ga.

Končno je spregovoril.

Justin:Uh,okej kako naj začnem. Pogledal me je v oči in nasmehnila sem se mu.Vrnil mi je nasmeh in nadaljeval.

Justin:No,vem,da sem ti že miljonkrat rekel kako rad te imam in koliko mi pomeniš,ampak vseeno.Anne,zame si ti najboljša oseba na svetu.Ti si moje življenje,moj svet in ne bi spremenil niti ene stvari na tebi.

Nasmehnila sem se mu,a nadaljeval je.

Justin:Razen...

Začudeno sem ga pogledala in dodal je.

Justin:Razen tvojega priimka. Nasmehnil se je in pokleknil predme.V tistem trenutku,so Maša,Ryan,Kenny in Fredo odvili papir in zagledala sem napis:''Will you marry me?''.

Z rokama sem si pokrila usta od presenečenja.Prisežem,da se mi sploh ni sanjalo,da me to čaka.Mislila sem,da je vse že popouno,ampak očitno sem se motila.

Justin:Anne Kos...Bi se poročila z mano? Iz žepa je potegnil škaljico in jo odprl.Zagledala sem najlepši prstan,ki sem ga kdajkoli videla. Skoraj sem začela jokati,toda sem se nekako vzdržala,da ne bi pokvarila vsega.

Zavzdihnila sem in ga pogledala.Z nasmehom na obrazu me je gledal in čakal na moj odgovor.

-79-

Globoko je dihal in topel zrak se je videl na vratih.

Z roko se je naslanjal na vrata in na enkrat je pogledal proti zdravnici in jo proseče pogledal.Ona se je obrnila proti meni in me vprašala,če naj odpre vrata. Na pol v solzah sem prikimala in 
Zdravnica je pomignila eni izmed sester naj odpre vrata in ta je stekla in odklenila vrata.Zagledala sem Justina bil je čisto prešvican in utrujen.

Nemudoma je stekel k meni in me močno objel. Svoje roke sem uklenila okrog njegovega vratu in se mu zjokala v objemu.

Justin:Oprosti miška,oprosti za vse kar sem naredil...
Oprosti,nisem mogel priti prej. Oprosti,oprosti sej nisem še nič zamudil,ane?
Zdravnica je odkimala.
Anne:Use je uredu.Austin bo kmalu tukaj. Poljubil me je na lice in me močno stisnil za roko.

Justin:Babe,use bo v redu. Zdaj sem tukaj in vse bo v redu.
Stal je zraven mene in me držal za roko.Zabolel me je trebuh in zakričala sem.Tako močno me je bolel trebuh in stiskala sem Justinovo roko zelo močno.

Zdravnica:Uh,čas je! Prihaja ven! Z Mašo sva se spogledali in nasmehnila se mi je.Justin me je poljubil na čelo.

Zašepetal mi je v uho:''Everything's gonna be alright.''. Poskusila sem se mu nasmehniti toda preveč me je  bolel trebuh.

Končno je prišel trenutek,ki sva ga z Justinom čakala 9 mesecev.
Končno bova imela najinega otroka,za katerega bova midva skrbela in ki ga bova imela raje kot karkoli.Končno bom lahko v rokah držala otroka,bi bo dejansko moj. Bila sem tako vznemirjena in vse je šlo tako hitro.Zdravnica je presegla kričanje:''Oo vidim glavico!Dajmo Anne,še malo pa smo.Potisni!''. Še močneje sem stisnila Justinovo roko in še zadnjič sem potisnila koliko močneje sem mogla in zaslišala sem zvok jokanja.
Zdravnica je potegnila otroka in ga prijela v roke.
Zdravnica:Čistitam,fantek je! Solze sreče so stekle po mojih licih in objela sem Justina.Nato se je odmaknil in pritisnil svoje ustnice ob moje čelo.

Nasmehnila sem se in Justin je odrezal popkovino.Nato je zdravnica položila dojenčka na moj trebuh in pozorno sem si ga ogledala.
Zdelo se mi je kot če bi vsa bolečina izginila. Kot če se v mojem življenju ne bi zgodilo prav nič slabega in kot če bi zame obstajala samo Justin in Austin. Moje življenje je bilo popouno in odločila sem se,da nikomur ne bom dovolila,da mi uničijo življenje in me poskušajo zbiti na tla.

Maša je stala zraven mene in začela jokati in ko je Austina uzel v naročje Justin sem še jaz malo zajokala. Bil je tako popoven z Austinom v rokah. Zdelo se je,kot bi bil rojen pripravljen za imeti otroka.
Maša je v roke vzela moj telefon in slikala Justina in Austina:


Bila sta tako srčkana in takoj je je objavila na moj inatagram.
Justin me je še enkrat poljubil na čelo in prijel
Austina za rokico in jo nežno poljubil.
Nasmehnila sem se in zdravnica je vzela otroka ter ga oprala.
Ko je končala ga je položila na moj trebuh in ga ovila v brisačo.
Austin je začel iztegovati svojo majhno rokico proti mojem obrazu.
Nasmehnila sem se in poljubila njegovo majhno rokico.
Videla sem kako se je na njegovem obrazku narisal majhen nasmešek.
Potiho sem rekla...
Anne:Mišek mali,rada te imam.


Glavo sem obrnila proti
Justinu in ga videla za svojim telefonom kako je snemal naju z austinom in se smejal.
Nasmehnila sem se mu in približal se mi je in pritisnil svoje ustnice k mojim. justin:Sem ti že rekel kakl močno te ljubim,miška?

Prikimala sem in odgovorila sem mu ''že miljonkrat srček.''.
Poljubila sem ga na lice.

-78-

Ryan je stekel ven po pomoč,Maša pa je ostala z mano in me mirila.
Maša:Dihaj,vse bo v redu.Jaz sem tukaj s tabo.Dihaj.
Delala sem kot mi je rekla,toda nisem mogla ostati mirna. Razmišljala sem,da bom zdaj sama ker bo Justin na turneji. Bila sem zaskrbljena.Nisem vedela kako mi bo uspelo.
Ryan je pripeljal invalidski voziček in nekega negovalca,ki mi je pomagal priti nanj.Potem so me odpeljali do neke sobe kjer so me dali na posteljo in nemudoma je prišla moja zdravnica.Preverila je kaj se dogaja in potrdila da imam popadke in da se bo otrok rodil še danes.Zdravnica me je opozorila,da lahko popadki trajajo kar nekaj ur in da bom zato ostala kar tukaj,v bolnici.
Potem nas je zdravnica zapustila in Maši sem rekla,naj poklične moje in Justinove starše in naj jim pove,da se bo Austin rodil.
Ko so vsi to slišali so rekli da pridejo takoj k nam in res čez 1 uro so bili vsi zbrani v sobi.Maša in Ryan sta odšla ven,da sporočita Justinovi babici in dedku,da smo vsi v bolnici in,da naj pazi na Jazzy,Jaxona in Tima,ki so ostali pri njima.
Ko sta prišla Jeremy in Pattie sta me vprašala kje je Justin.Žalostno sem ju pogledala in jima rekla,da je na poti v Puerto Rico.
Pattie:Zakaj ga ne pokličeš?Drugače bo zamudil porod!
Anne:Saj bi ga z največjim veseljem ampak ne morem biti tako sebična in od njega to zahtevati.Pa še Belieberje bom spet razočarala.
Jeremy:Oprosti,ampak to se mi pa res ne zdi prav.Tudi mene ni bilo na Jazmyin porod in ne moreš si misliti,kako žal mi je,da me ni bilo tam.Veš koliko mu to pomeni...
Začela sem jokati.
Anne:Saj vem,ampak tako ali tako je prepozno.Zdaj je že skoraj v Puertu Ricu in ne more kar priti nazaj zaradi mene.
Tedaj je k Pattie stopila Maša s telefonom v roki in ji nekaj zašepetala v uho.Pattie je prikimala in nato je še nekaj zašepetala Jeremyju.Nisem se ozirala na to,kaj jima je rekla.
Preveč me je bolel trebuh za kaj takega.

Minilo je malo več kot ena ura. Z mano so ostali samo moja mama, Justinova mama in Maša,ostalim niso več dovolili v sobo.
Že celo uro me je zelo zelo bolel trebuh in imela sem poln kufer vsega. Vse 3 so me mirile ampak bilo je teško. Trebuh me je zelo bolel in nisem mogla čakati.Hotela sem spraviti otroka ven.

Nekako mi je uspelo preživeti še 4 cele ure.Umes me je prišla še 2x pogledati zdravnica in mi drugič dala neko injekcijo da pospeši popadke in tako prej rodim. Skoraj mi je že uspelo iz glave izbiti Justina,ko so se popadki povečali in vse močneje me je bolel trebuh.Čutila sem kako se Austin premika po meni in Maša je hitro poklicala glavno sestro.Ko je prišla so mene me ja nahitro pregledala in ugotovila,da je čas da rodim.
Poklicala je še nekaj sester in zdravnico in me dala na premično posteljo.Hitro so me odpeljali do operacijske sobe,tam smo se ustavili.Postavili so me ob zid da čakam.Z mano je bila moja mami ob njej pa je stala še Maša (Pattie je šla k Jeremyju in ostalim,da jim pove,da je čas).
Ležala sem na postelji in kljub bolečini razmišljala...O komu le?
O Justinu,seveda...Ne bo videl Austina ko se bo rodil.Bila sem tako žalostna res,komaj sem ležala tam.Najraje bi ga poklicala in mu rekla naj pride,ampak bilo je prepozno.On je Puertu Ricu,jaz pa u Stratfordu...
Nekaj solz mi je steklo po licu navzdol.Mami me je pogledala in me pobožala po rami.
Mami:Use bo uredu.Saj vem,da boli ampak še malo pa boš imela dojenčkaa! Nasmehnila se je.V solzah sem ji odgovorila.
Anne:Ne bo uredu,Justina ni tukaj! Ne bo videl svojega otroka kako se bo rodil...Nič ne bo uredu! Jokala sem in hripavo govorila.Mami me je objela.
Mami:Jaz sem tukaj in Maša je tukaj.
Maša se mi je zdela zelo tiha in ni me skoraj nič tolažila...
Zdela se mi je malo čudna in nenavadno tiha.Bila sem čisto žicčna in obrnila in s pogledom poiskala zdravnico.
Končno sem jo zagledala.Tekla je proti nam z zdravniško haljo in pokrivalom,ki ji je zakrivalo lase.Pritekla je k meni,poleg nje pa sta hodili še dve medicinski sestri.Steklji sta do mene in začeli sta pomikati posteljo.Z roko sem stiskala mamo in ko smo skoraj prišli do operacijske sobe,smo se nenadoma ustavili.Zdravnica je pogledala Mašo in mojo mamo.
Zdravnica:Oprostita,ne morete vsi notri.Samo Anne,pa očka otroka.Kje pa je? Začudeno se je začela ozirati po hodniku.
Žalostno sem jo pogledala in Maša je samo odkimala z glavo.
Z mamo sva se spogledali in prikimala je.
Mama:Naj gre Maša,jaz vaju bom počakala tukaj.
Prišla je do mene in me poljubila na čelo.
Mama:Use bo okej,miška.Drži se. Nasmehnila sem se in hitro smo šli v operacijsko sobo.
Stiskala sem Mašino roko in z drugo roko sem se držala za trebuh.Takšne bolečine nisem nikoli še čutila.Maša je ves čas gledala na uro in živčno sem jo pogledala.
Anne:Zakaj skos gledaš na uro?Mašaa tvoja najboljša prijateljica tuki rojeva ti pa gledaš na uro. Začudeno me je pogledala in prikimala.
Maša:Vem,oprosti.Use bo v redu boš videla.Nasmehnila se mi je.
Zdravnica me je pregledala in videla,da manjka še nekaj časa do poroda,zato mi je spet ubrizgala tisto injekcijo in rekla da naj počakamo še ene pol ure da vidimo kaj se bo zgodilo potem.
Čakali smo in minilo je ene 20 minut in naenkrat se je na vratih sobe zaslišalo močno butanje.Prestrašeno sem se stresla in zdravnica je obrnila glavo.Maša je storila isto in nasmeh se ji je narisal na obrazu.Začudeno sem jo pogledala in s prstom mi je pokazala naj se obrnem in pogledam kdo je.
Obrnila sem se proti vratom.

Tam je stal.

Čisto zadihan in utrujen z razmršenimi lasmi.

Z roko se je naslanjal na vrata in obupano gledal skozi steklo točno v moje oči.

-77-

Ellen:Uhhh dolgo se nisva videla.Kar nekaj časa je minilo od zadnjič,kako si?
Justin:Mhm,pa uredu sem,tudi ti vidim. Približal se ji je in se dotaknil njenih las.Nato je nadaljeval..
Justin:Uh lasje so ti zrasli! Nasmejala sta se in Ellen je dodala:''Tebi pa so odpadli.''.Množica se je nasmejala in Justin je odvrnil:''Reče se,da sem se postrigel.''. Spet so se nasmejali in začela sta z vprašanji. Pogovarjala sta se o Justinovem novem CD-ju,pa o najni pesmi Die in Your Arms.Rekla je,da ji je pesem zeloo všeč in nekaj časa so jo poslušali.Potem sta se začela pogovarjati o meni.
Ellen:Ko sva že pri Anne,kako gre? Justin je malo zardel.
Justin:Amm,pa ja no.Mislim ja super je.

Ellen:Najbrš jo imaš rad kot nor,ane? Pogledal jo je:

Justin:Kakšno uprašanje je to hahhahahah. Vsi so se začeli smejati,nato pa je nadaljeval...

Justin:Seveda jo imam rad.Pač ona je najboljša stvar,ki se mi je zgodila u življenju.

Publika je v en glas rekla:''Awwwwwwh''.Justin se je sramežljivo nasmejal in na ekranu so se začele vrteti slike mene in Justina.

Vsakič ko se je slika zamenjala je publika rekla:'Awww'. Justin pa se je le sramežljivo nasmihal.Bil je tako srčkan res,najboljši je.Še nekaj časa sta se pogovarjala o meni in ko ga je Ellen uprašala kaj mu je ušeč na meni je takole odgovoril:

Justin:Uh...Kje nej sploh začnem.Anne... No ona je u-u bistvu najboljša oseba kar sem jih kdajkoli spoznal.Ona je sonček v mojem življenju,vsakič ko sem slabe volje pomislim nanjo in takoj se počutim bolje.Ona je najlepša in ima najboljši karakter kot kdorkoli.Ne vem kaj bi brez nje,ona je res samo še en blagoslov v mojem žiuljenju. Ellen ga je brez besed poslušala in množica je zaploskala ko je končal.Jaz sem sedela na kauču in ko je rekel,da sem blagoslov v njegovem življenju,sem se zjokala od sreče.

Bila sem tako vesela,da ga imam.Tako hvaležna sem bila. Justin je resnično najboljši in najlepši fant kar obstaja. Ljubim ga brez dvoma. Obrisala sem solze in gledala naprej.Ellen še vedno ni hotela zamenjati teme.

Prikazala se je slika od nekaj dni nazaj,ko sva z Justinom zapuščala bolnico.Ellen je s prstom pokazala na moj trebuh in Justin se je nasmehnil.

Ellen:Torej,kaj pa imamo tukaj? Očitno bo nekdo postal očka!!

Justin je prikimal in se skromno nasmejal.

Justin:Ja,res je. Še malo manj kot en mesec,pa bova z Anne imela majhnega otročka. Spola in imena vama še ne bova izdala. Pomižiknil je in Ellen mu je čestitala.Potem se je zresnila in ga vprašala,če se mu ne zdi malo pre zgodaj za imeti otroka.

Justin je zavzdihnil.

Justin:Am,ne-ne-ne vem.Hmm,am.Če bi me isto stvar vprašala nekaj mesecev nazaj bi rekel,da imaš prav ampak zdaj...Zdaj sem se zavedal,da bo v moje življenje prišlo še eno bitje,ki mi bo pomenil vse. Hočem reči,da zdaj,ko vem,da je Anne tista prava,se mi ne zdi prehitro.Ljubim jo in ne vem,zakaj bi čakal.

Na koncu se je samo nasmehnil.

Publika in Ellen sta spet rekla:'Awwwwwwwh' in on se je nasmehnil.Jaz sem spet potočila nekaj solz ampak sem se po tem spravila k sebi.

Interviju se je bližal koncu in Ellen je na koncu še rekla:''No Justin lahko se posloviš od vseh ostalih in Anne,ker sem prepričana,da to gleda.''.Justin se je nasmehnil in pogledal v kamero.

Justin:Babe, I love you. Nasmehnil se je,ustal in se poslovil

Nasmehnila sem se in ugasnila televizijo.Prižgala sem računalnik in na twitter napisala:''Just watched The @TheEllenShow. Feeling happy :). @justinbieber ily''. Ugasnila sem računalnik in ravno je pozvonilo pri vratih. Z nasmehom na obrazu sem ustala in šla do vrat.Odprla sem jih in zagledala Justina z modro vrečko v rokah.Ko me je zagledal,se mi je nasmehnil in stegnil roke. Vrgla sem se mu v objem in ga poljubila na lice.

Anne:Bil si tak srček!Najboljši si,hvala hvala hvala za vse kar si povedal.Justin lju-

Pritisnil je svoje ustnice k mojim.

Nasmehnila sem se in objeta sva šla v hišo.Šla sva do dnevne sobe in Justin je na mizo položil vrečko,ki jo je imel v rokah.

Pogledala sem ga,nasmehnil se je in iz nje privlekel majhen body za dojenčke.Bil je modre barve in na njemu je pisalo:'Ellen rocks'. Nasmehnila sem se in ga vzela v roke.

Justin:Ellen je zelo originalna. Nasmehnil se je in me poljubil ne lice.

Konec dneva sva preživela na kauču.Crkljala sva se in jedla.

Zelo rada imam takšne lene dneve,ko se samo crkljava in pogovarjava o vsemu.

Minilo je še nekaj dni...Z Mašo sva se zmenili,da bova šli malo v šoping,da kupiva še nekaj stvari za Austina.

Maša me je prišla iskat z avtom,bila sem v dnevni sobi in v torbo spravljala mobitel.Opazila sem njen avto zunaj in pozdravila sem Justina.

Anne:Justiiin,Maša je tukaj. Pritekel je do mene in me poljubil.

Justin:Uživajte. Poljubil je poj trebuh in se mi nasmehnil.

Iztopila sem iz hiše in zagledala Mašo.Stekla mi je v objem in odpeljali sva se do nakupovalnega središča.

Poiskali sva trgovine,kjer prodajajo otroška oblačila in se lotili dela.Našli sva prav vse:bodyje,hlače,majce,kapice,čevlje,nogavice...Najbol srčkano pa je bilo tole:

Ko sva z Mašo vse kupili,sva šli še v nekaj trgovin,kjer sva želeli kupiti nekaj oblačil še zame in zanjo.Maša je bila ravno v garderobi in probavala neke obleke,ko me je močno zabolel trebuh.

Z roko sem se prijela zanj in poskusila ugotoviti,če se Austin samo premika.Pa se mi ni zdelo,da je samo to. 

Stopila sem v Mašino kabino in ji rekla,da je nekaj narobe. Hitro se je oblekla in stekli sva do avta.Na izhodu naju je ujelo nekaj paparacev in komaj sva prišli do avta.Maša je hitro speljala in čez 10 minut sva bili v bolnici.Usedla sem se na invalidski voziček in Maša me je zapeljala do ambulante,kjer me je že čakala zdravnica.Ustopili sva v ambulanto in zdravnica me je nemudoma pregledala.Medtem sem Maši rekla,naj Justinu sporoči,da sva v bolnici.Začel je zganjati paniko in rekel je,da bo čez nekaj minut tam.Zdravnica me je pregledovala in ko je končala je po telefonu poklicala 2 sestri in jima naročila naj prineseta premično posteljo.Živčno sem jo vprašala kaj je narobe.

Zdravnica:Predčasne popadke imate.Moramo vas odnesti v sobo v kateri ste bili prej in vas obdržati na opazovanju.

Postala sem panična.

Anne:A je z otrokom vse v redu? Zdravnica je prikimala.

Zdravnica:Je,ampak če se rodi toliko tednov prej,bi lahko imel kakšne težave in bi ga morali imeti v inkubatorju.

V tem trenutku sta prispeli sestri in ulegla sem se na posteljo.

Odpeljali so me do bivše sobe in me dali na posteljo.Priklopili so me na nekaj aparatov in mi vbrizgal neko inekcijo.Zdravnica mi je rekla,naj mirujem in,da če se popadki spet začnejo naj jo pokličem.Maša se je usedla na stol zraven mene.

Maša:Anne,a si kaj boljše?

Anne:Ja,ampak hočem Justina.Potrebujem ga.Kaj,če se Austin rodi in njega ni tukaj?

Maša:Prišel bo,boš videla.Ne skrbi.Poskusi se umiriti,vse bo še dobro.

Storila sem kot mi je rekla,in res čez 5 minut je v sobo vstopil Justin.Bil je čisto zadihan,z njim pa je bil še Kenny.

Anne:Justin! Stekel je k meni in me objel.

Justin:Miška,moja!Kaj se dogaja,a si v redu?

Na hitro sem mu obrazložila vse in nekoliko presenečeno me je pogledal.

Justin:Čakaj,čakaj!To pomeni,da bo mogoče Austin kmalu že tukaj?

Na obrazu se mu je narisal nasmeh.Prikimala sem in Justin me je objel.

Potem sva prosila Kennyja,če nama prinese kaj za jest iz kavarne v bolnici,Maša pa se je poslovila in se z Ryanom odpeljala domov.

Rekla mi je,da če se slučajno Austin rodi,oziroma nekaj časa prej,da jo pokličem,ker hoče biti ob meni ko se to zgodi.

Z Justinom sva ostala sama in se pogovarjala.Oba sva bila živčna.

Otroka nisva pričakovala tako hitro in moram priznati,da me je bilo strah kako bo vse skupaj izgledalo.

Bil je že večer in nisem imela nobenih popadkov več.Tudi ko sem pojedla rogljičke,ki nama jih je prinesel Kenny,se ni zgodilo nič. Okoli 10ih je prišla zdravnica in me še enkrat pregledala.

Ugotovila je,da je bil lažni alarem in,da se ne bo zgodilo še nič.Rekla je še,da naj ostanem to noč še v bolnišnici,za vsak slučaj in da grem lahko jutri okoli popoldneva domov,če bo vse v redu.

In tako sva še eno noč preživela v bolnici.Stisnila sva se skupaj v mojo posteljo in zaspala sem z glavo na Justinovih prsih.

Naslednji dan sva okoli 1ih zapustila bolnico in se z avtom odpeljala domov.

Ležala sva na postelji in gledala nek film,ko je Justinu zazvonil telefon.Javil se je in po nekaj časa mi je zašepetal,da ga kliče Scooter.Ustal je iz postelje in šel ven iz sobe.

Medtem ko ga ni bilo sem gledala film naprej.Čez približno 5 minut se je vrnil in se usedel poleg mene.

Anne:Kaj je bilo? Dokaj žalostno se je obrnil proti meni.

Justin:Ah nič,a se spomneš,ko sem prestavil turnejo za 1 mesec,ane?No kaže,da zdaj ne morem več prestavljati in,da bom moral iti čez točno 10 dni... Spustil je glavo.

Postala sem žalostna.To bo pomenilo,da ga ne bom videla 1 mesec.

Anne:Spet se ne bova videla vsaj 1 mesec,Justin.Morala bom biti sama.Ne vem kako mi bo uspelo preživeti brez tebe en cel mesec...

Justin se mi je približal in me prijel za lica.

Justin:Ne boš sama. Imela boš Austina.Vedno boš imela del mene ob sebi,zapomni si to.

Poljubil me je na čelo:

Malo me je spravil v boljšo voljo.Objela sem ga.

Preostanek dneva sva se samo crkljala na postelji in se pogovarjala o vsemu.

V naslednjih osmih dneh,sva se sprehajala po parku in na vsake nekaj časa tudi čuvala Tima,Jazzy in Jaxona.Zadnjič ko sva jih pazila so nama narisali podobno risbico:

Z magnetom sem jo pritrdila na hladilnik in se jim zahvalila.

Austin se še zmeraj ni rodil,ampak nisva se preveč obremenjevala s tem,ker je normalno da se otrok ne rodi točno na določen datum.

Minivali so dnevi in bil je 9. dan od kar je Scooter poklical Justina,kar je pomenilo,da bo moral Justin jutri odditi.

Moram priznati,da sem bila zelo žalostna,ampak nisem dovolila,da mi to pokvari zadnjega dneva,ki ga še imam z njim.

Odprla sem oči in zavohala kavo.Obrnila sem se na drugo stran in ob sebi zagledala pladenj,na njemu pa vazo z vrtnico,šalico  s kavo ter krožnik.

Na njemu so bile palačinke oblite z nutello in na njih je bila sočna jagoda.Ko sem zagledala pladenj sem se nasmehnila,potem pa sem ob postelji vgledala še Justina z razmršenimi lasmi.

Nasmehnil se mi je in poljubila sem ga.

Potem mi je pomagal pojesti palačinke in nato sem se preoblekla v trenerko in majco s kratkimi rokavi.

Ko sem se preoblekla sem videla,da Justin sedi na balkonu s kitaro v naročju.Na mizi je bilo nekaj papirjev in en svinčnik.

Lase sem poveznila v čop in prišla do njega.

Anne:Kaj delaš srček?

Justin:Pišem pesem,glih kar sem dobil inspiracijo zanjo. 

Nasmehnila sem se.

Anne:A lahko slišim,kaj si napisal do zdaj? Prikimal je in začel igrati na kitaro.Zraven je še pel neko besedilo.Nenadoma sem začela nepremišljeno peti zraven in Justin je samo igral in potem se je ustavil.

Justin:Oh kako lepo je spet slišati tvoj angelski glas miška.A mi boš pomagala napisati besedilo? Primimala sem in lotila sva se dela.

Zelo sva se zabavala in pozabila sva na to,da mora jutri Justin iti.Na koncu sva uspela skupaj spraviti tole:http://www.youtube.com/watch?v=2h0zoVkapZ8.

Ko sva končala je Justin odložil kitaro in naročil pico.Ko je prispela,sem plačala in skupaj sva odšla nazaj na balkon. Tam sva odprla škatlo in Justin se je vsedel na fotelj in razširil noge. 

Usedla sem se med njegove noge in tako sva jedla pico.

Bilo je zelo prijetno,ker je sijal sonček in vsake toliko časa je posijalo sonce.Ko sva pojedla pico sva se začela pogovarjati.

Na enkrat sem z mize pobrala njegov telefon in ga prižgala.

Šla sem na kamero in rekla Justinu:''Da se bom lahko gledala vsaj slike,če že ne bova en z drugim.''.Prikimal je in se nasmehnil.

Naredila sva nekaj slik in tale mi je bila najbolj ušeč:

Nasmejala sem se in jo objavila na instagram pod opisom: When you meet someone special,all you can think about is them @justinbieber''. Ko je Justin to videl,se mi je nasmehnil in me poljubil.

Justin:Vem,da bo teško,ampak uspelo nama bo.Najina ljubezen je premočna,da bi se udala takšni malenkost,ane?

Prikimala sem in roke okenila okrog njegovega vratu.

Anne:Ljubim te,za vedno.

Justin:Ljubim te še bolj,za vedno. Poljubil me je.

Tako sva preživela dan - v crkljanju.Zvečer sva zaspala z roko v roki.

Zbudila sem se,ko sem slušala zvok vode in Justina kako poje.

Nasmehnila sem se in počasi ustala.Malo me je zvilo v trebuhu.

Čez nekaj minut je iz tuša iztopil Justin in ko me je zagledal,me je objel.

Nekaj časa sem bila v njegovem objemu,potem pa sva se morala obleči,saj je imel Justin ob 12ih avion za Puerto Rico.

Preoblekla sem se in Maši poslala SMS,da bova čez 10 minut pri njej in Ryanu.

Plan je bil tak,da greva z Justinom še po Mašo in Ryana,da gremo vsi skupaj na letališče.Ekipa nas bo že čakala na letališču.

Pripeljali smo se do letališča in Justin je z eno roko vlekel svoj kovček,z drugo pa me je prijel za roko.Žalostno smo hodilo do 'čakalnice' kjer smo pričakali letalo.Spet me je zvilo v trebuhu in objela sem Justina.Solze so se mi začele nabirati v očeh in stisnila sem ga k sebi.

Anne:Justin pogrešala te bom bolj kot karkoli,ne vem kako mi bo uspelo. Justin me je poljubil na glavo in me izpustil iz objema.

Nosil je sončna očala,tako da nisem mogla videti njegovih oči.

Justin:Miška,vse bo uredu.Hitro bo minilo,ne skrbi.Jaz te imam preveč rad ampak moram iti...Pazi na Austina. Roko je dal na moj trebuh in ga poljubil.Nato se je dvignil in me še enkrat objel ter poljubil.Potem je objel Ryana in Mašo in dal očala dol z oči.

Videla sem da so njegove lepe rjave učke čisto rdeče od solz in še enkrat me je objel. Na pol skozi solze je izjavil:''Ljubim te,ne pozabi tega.''.

Anne:Ljubim te še bolj.

Justin:Pa me ne toliko kot jaz tebe. Vztrajala sem.

Anne:Ja pa te.

Justin:Anne,nihče ni nikogar tako ljubil,kot jaz ljubim tebe.

Še bolj sem začela jokati in poljubila sem ga še zadnjič.

Justin se je obrnil proti letalu in še stopil malo naprej,ko se je obrnil proti meni.

Justin's point of view:

Obrnil sem se in jo zagledal. Stala je v solzah in me gledala ter z eno roko se držala za trebuh.V tem trenutku bi ji najraje stekel v objem in jo močno stisnil k sebi,pa je nisem. Vedel sem,da če bi to naredil,ne bi več hotel odditi in zato sem samo še enkrat stopil do nje in jo prijel za roko.

Justin:Anne,obljubi mi,da boš ostala močna ne glede na vse.Obljubi mi,da se ne boš predala zaradi mene.

Nekaj solz mi je zdrsnilo po licu in pikimala je.Poljubil sem jo na čelo in se obrnil.Počasi sem začel stopati do letala ampak nisem se obračal nazaj. Nisem ji mogel spet pogledati v oči in videti vso tisto bolečino,ki jo je skrivala v očeh.Prišel sem do stopnic letala in prišel v letalo.Fredo me je zagledal in me objel.

Fredo:Vse bo še dobro,ne skrbi. Kislo sem prikimal in se usedel na sedež.

Konec Justinovega point of viewa.

Videla sem kako je stopil v letalo.Še enkrat me je močneje kot pre zvilo v trebuhu in padla sem na kolena.Maša je panično stekla k meni in me spraševala če sem v redu.Komaj sem uspela govoriti od bolečine.

Anne:Mislim,da prihaja. Pokazala sem na svoj trebuh in Maša ter Ryan sta mi pomagala ustati.Ryan me je vzel v naročje in stekli smo do avta.Maša je odklenila avto in Ryan me je dal na zadnji sedež.Nato se je Maša usedla zraven mene in me začela miriti.

Ryan je speljal proti bolnici.

Komaj sem dihala,tako močno me je bolelo.Pomislila sem,na Justina. Ne bo tukaj ko se bo Austin rodil,najraje bi ga poklicala in mu rekla,naj pride.Ampak ko je Maša to predlagala sem jo zavrnila in ji rekla,da ne morem tega od njega zahtevati.

Anne:Ne morem mu tega narediti! Ne more še enkrat razočarati Belieberjev! Ne morem biti tako sebična,Maša!

Maša je zavzdihnila in pripeljali smo se do bolnice...

-76-

Zdravnica:Torej,kot sem vama rekla se je eden od zarodkov poškodoval,v vajnem primeru se je poškodovala punčka.

Ustavila se je in pogledala najino reakcijo. Vzdihnila sem in prijela sem se za trebuh. 

Skoraj sem začela jokati,pa sem se spomnila na to kar sem obljubila Justinu.Ostati moram močna.Upanje še vedno ostaja,kajne? 
Zdravnica je umaknila glavo z rok in nadaljevala.
Zdravnica: Problem je,da je s tem ko se je poškodovala,malo manj poškodovala drugi zarodek. Na srečo ga ni tako močno ampak vseeno vas bo treba operirati,da se prepričamo če bo vse v redu z njima.

Justin je stisnil mojo roko in se zazrl vame.
Vprašujiče me je gledal in prikimala sem,da bi mu pokazala da sem v redu.

Zdravnica: Glejta...Ne bom vama lagala,v večini primerov je tako,da po navadi močnejši zarodek ubije šibkejšega. Zato ne bom presenečena če bo fantek uničil punčko. Oprostita,ampak zdi se mi prav da vesta kaj se lahko zgodi.Morata pa vedeti,da je v večini primerov tako,ne pri vseh ampak večini.Hočem reči,da obstaja možnost,da preživita oba.

Ustala je in stopila do mene.Pogledala me je z rahlo solznimi očmi. Sklonila se je in me objela.Bila sem presenečena a vseeno sem ji vrnila objem.

Zdravnica:Zato,morata ostati močna. Anne,ne obupaj.Vse bo še dobro. Res,moraš ostati pozitivna tudi če kaže na najslabše. 

Po teh besedah me je izpustila iz objema.Počasi se je sprehodila do vrat in se zadnjič obrnila k nama.Justin je prikimal in odšla je. Počasi sva dihala in vsak posebi je premleval vse skupaj.
Ne glede na slabe stvari,ki jih je rekla zdravnica,nisem bila zelo žalostna. Vedela sem,da so še vedno obstajale možnosti.
Možnosti,da najina ljubčka preživita.Tokrat sem se odločila,da bom jaz potolažila Justina. Vedno je on tisti,ki me tolaži,danes bom jaz ta.

Prijela sem ga za roko.

Z roko sem ga pobožala po laseh in mu dvignila glavo. Pogledala sem ga v oči in ga z roko pobožala po licah.
Anne:Mišek,kako si? Prhnil je in me pogledal v oči.Njegove lepe rjave učke,so bile čisto rdeče in solzne.Hripavo je odvrnil.
Justin:S-s-strah me je,Anne. Sklonil je glavo in posmrkal.Potem je nadaljeval.
Justin:Rad imam ta dva otroka,tudi če ju še nisem videl.Končno sem ustvaril družino in zdaj jo bom morda izgubil...To boli.
Anne,kaj če nikoli več ne bova imela otrok in bom izgubil še tebe.Potem bom izgubil še svoje Belieberje in družino. 
Ostal bom sam,nobenega več ne bom imel. Strah me je,da mi bo zmanjkalo časa. 
Zarosile so se mi oči in njegovo glavo sem povlekla k sebi.
Anne:Justin,ti si od nekdaj bil najmočnejši fant,kar sem jih poznala.Nikoli nisi popustil in vedno si ostal močen ne glede kako teško je vse zgledalo.Vem,da te je strah ampak pomisli name.
Pomisli na to,kako rada te imam in kako rada te bosta imela malčka.Zdravnica je rekla da ni vse sto odstotno.To pomeni,da se še vedno lahko rešita,ampak midva morava ostati močna - za niju in vse ostale, ki naju imajo radi. Pomisli,kaj bi se zgodilo,če bi zapustil Belieberje,Pattie,Jeremyja,Jazzy,Jaxona,svojo babi in dedka,Ryana,Mašo in mene. Pomisli,kako žalostni bi bili.Jaz bi se ubila,če bi me zapustil,ker te imam pre več rada in ne bi prenesla življenja brez tebe.Justin,ti si edini fant,ki sem ga tako močno ljubila.Ubistvu si edini,ki sem ga kdajkoli ljubila.
Ti si edini,ki mi pomeni največ na celem svetu.Ne bi te zamenjala za nič na svetu in za vedno bom s tabo.

Nekaj solz nama je spolzelo po licih in stisnila sem ga k sebi.

Hripavo in nekoliko tiho sem rekla:''Everything is gonna be alright.''. Nasmehnil se mi je in me poljubil.
Justin:Ljubim te. Nasmehnila sem se.
Anne:Tudi jaz te ljubim mišek. Nasmehnil se je in se mi približal.Poljubila sva se.

Justin:Hvala ti,za vse.Res ne vem kaj bi brez tebe. Objela sem ga in ulegla sva se na mojo posteljo.Nisva želela biti žalostna,ker je še vedno ostajala možnost da oba preživita.
Justin je z mize vzel laptop in ga dal na svoje noge.Prijavil se je na twitter in napisal:''Beliebers,please help us stay strong.''.Nasmehnila sem se in ga poljubila na ramo.
Anne:Saj bo use v redu boš videl.

Očitno sem se motila...
Naslednji dan so me operirali in ugotovili,da je Marie doživela nekaj večjih poškodb v glavi.To je pomenilo,da če bi se rodila, ne bi zdržala dolgo časa,zato je zdravnica predlagala,da jo raje prikrajšamo bolečine in jo ubijemo.
Justinu in meni je bilo tako teško,ko sva to slišala a na koncu sva se vseeno odločila,da naredimo kot je rekla zdravnica. Sprva sva oklevala ampak sva se zavedala,da bo tako boljše za vse,ker nam ne bo treba trpeti.
In res čez nekaj dni je v mojem trebuhu ostal samo še mali Austin. Bila sem žalostna a nekako sem se uspela prepričati,da bo vse še dobro.
V zadnjih dneh sva z Justinom prejemala samo dobre novice. Ko me je zdravnica pregledala je vsakič rekla,da je z Austinom vse v redu in da vse dobro kaže. Nekaj dni kasneje so naju obiskali moji in Justinovi starši in naju spravili v dobro voljo,nato pa sem uspela prepričati zdravnico,da me spusti domov dokler se mali ne rodi. Naveličala sem se tega okolja in res sem pogrešala dom.
Zdravnica je privolila,toda morala sem ji obljubiti,da bom hodila na preglede vsak teden.

In tako evo me doma.Ravnokar sedim na kauču in gledam televizijo.
Justina ni z mano,ker ima čez 10 minut interviju z Ellen De Generes.Justin je že dolgo čakal na ta intervju,tudi jaz sem,saj obožujem Ellen in Justin že nekaj časa ni opravil nobenega intervijuja zatadi vse drame.
Uh,ravnokar se je začel interviju.Ellen je predstavila Justina in on je stekel v dvorano.Vsi so mu ploskali.Usedel se je na stol in pričela sta z vprašanji.