-77-

Ellen:Uhhh dolgo se nisva videla.Kar nekaj časa je minilo od zadnjič,kako si?
Justin:Mhm,pa uredu sem,tudi ti vidim. Približal se ji je in se dotaknil njenih las.Nato je nadaljeval..
Justin:Uh lasje so ti zrasli! Nasmejala sta se in Ellen je dodala:''Tebi pa so odpadli.''.Množica se je nasmejala in Justin je odvrnil:''Reče se,da sem se postrigel.''. Spet so se nasmejali in začela sta z vprašanji. Pogovarjala sta se o Justinovem novem CD-ju,pa o najni pesmi Die in Your Arms.Rekla je,da ji je pesem zeloo všeč in nekaj časa so jo poslušali.Potem sta se začela pogovarjati o meni.
Ellen:Ko sva že pri Anne,kako gre? Justin je malo zardel.
Justin:Amm,pa ja no.Mislim ja super je.

Ellen:Najbrš jo imaš rad kot nor,ane? Pogledal jo je:

Justin:Kakšno uprašanje je to hahhahahah. Vsi so se začeli smejati,nato pa je nadaljeval...

Justin:Seveda jo imam rad.Pač ona je najboljša stvar,ki se mi je zgodila u življenju.

Publika je v en glas rekla:''Awwwwwwh''.Justin se je sramežljivo nasmejal in na ekranu so se začele vrteti slike mene in Justina.

Vsakič ko se je slika zamenjala je publika rekla:'Awww'. Justin pa se je le sramežljivo nasmihal.Bil je tako srčkan res,najboljši je.Še nekaj časa sta se pogovarjala o meni in ko ga je Ellen uprašala kaj mu je ušeč na meni je takole odgovoril:

Justin:Uh...Kje nej sploh začnem.Anne... No ona je u-u bistvu najboljša oseba kar sem jih kdajkoli spoznal.Ona je sonček v mojem življenju,vsakič ko sem slabe volje pomislim nanjo in takoj se počutim bolje.Ona je najlepša in ima najboljši karakter kot kdorkoli.Ne vem kaj bi brez nje,ona je res samo še en blagoslov v mojem žiuljenju. Ellen ga je brez besed poslušala in množica je zaploskala ko je končal.Jaz sem sedela na kauču in ko je rekel,da sem blagoslov v njegovem življenju,sem se zjokala od sreče.

Bila sem tako vesela,da ga imam.Tako hvaležna sem bila. Justin je resnično najboljši in najlepši fant kar obstaja. Ljubim ga brez dvoma. Obrisala sem solze in gledala naprej.Ellen še vedno ni hotela zamenjati teme.

Prikazala se je slika od nekaj dni nazaj,ko sva z Justinom zapuščala bolnico.Ellen je s prstom pokazala na moj trebuh in Justin se je nasmehnil.

Ellen:Torej,kaj pa imamo tukaj? Očitno bo nekdo postal očka!!

Justin je prikimal in se skromno nasmejal.

Justin:Ja,res je. Še malo manj kot en mesec,pa bova z Anne imela majhnega otročka. Spola in imena vama še ne bova izdala. Pomižiknil je in Ellen mu je čestitala.Potem se je zresnila in ga vprašala,če se mu ne zdi malo pre zgodaj za imeti otroka.

Justin je zavzdihnil.

Justin:Am,ne-ne-ne vem.Hmm,am.Če bi me isto stvar vprašala nekaj mesecev nazaj bi rekel,da imaš prav ampak zdaj...Zdaj sem se zavedal,da bo v moje življenje prišlo še eno bitje,ki mi bo pomenil vse. Hočem reči,da zdaj,ko vem,da je Anne tista prava,se mi ne zdi prehitro.Ljubim jo in ne vem,zakaj bi čakal.

Na koncu se je samo nasmehnil.

Publika in Ellen sta spet rekla:'Awwwwwwwh' in on se je nasmehnil.Jaz sem spet potočila nekaj solz ampak sem se po tem spravila k sebi.

Interviju se je bližal koncu in Ellen je na koncu še rekla:''No Justin lahko se posloviš od vseh ostalih in Anne,ker sem prepričana,da to gleda.''.Justin se je nasmehnil in pogledal v kamero.

Justin:Babe, I love you. Nasmehnil se je,ustal in se poslovil

Nasmehnila sem se in ugasnila televizijo.Prižgala sem računalnik in na twitter napisala:''Just watched The @TheEllenShow. Feeling happy :). @justinbieber ily''. Ugasnila sem računalnik in ravno je pozvonilo pri vratih. Z nasmehom na obrazu sem ustala in šla do vrat.Odprla sem jih in zagledala Justina z modro vrečko v rokah.Ko me je zagledal,se mi je nasmehnil in stegnil roke. Vrgla sem se mu v objem in ga poljubila na lice.

Anne:Bil si tak srček!Najboljši si,hvala hvala hvala za vse kar si povedal.Justin lju-

Pritisnil je svoje ustnice k mojim.

Nasmehnila sem se in objeta sva šla v hišo.Šla sva do dnevne sobe in Justin je na mizo položil vrečko,ki jo je imel v rokah.

Pogledala sem ga,nasmehnil se je in iz nje privlekel majhen body za dojenčke.Bil je modre barve in na njemu je pisalo:'Ellen rocks'. Nasmehnila sem se in ga vzela v roke.

Justin:Ellen je zelo originalna. Nasmehnil se je in me poljubil ne lice.

Konec dneva sva preživela na kauču.Crkljala sva se in jedla.

Zelo rada imam takšne lene dneve,ko se samo crkljava in pogovarjava o vsemu.

Minilo je še nekaj dni...Z Mašo sva se zmenili,da bova šli malo v šoping,da kupiva še nekaj stvari za Austina.

Maša me je prišla iskat z avtom,bila sem v dnevni sobi in v torbo spravljala mobitel.Opazila sem njen avto zunaj in pozdravila sem Justina.

Anne:Justiiin,Maša je tukaj. Pritekel je do mene in me poljubil.

Justin:Uživajte. Poljubil je poj trebuh in se mi nasmehnil.

Iztopila sem iz hiše in zagledala Mašo.Stekla mi je v objem in odpeljali sva se do nakupovalnega središča.

Poiskali sva trgovine,kjer prodajajo otroška oblačila in se lotili dela.Našli sva prav vse:bodyje,hlače,majce,kapice,čevlje,nogavice...Najbol srčkano pa je bilo tole:

Ko sva z Mašo vse kupili,sva šli še v nekaj trgovin,kjer sva želeli kupiti nekaj oblačil še zame in zanjo.Maša je bila ravno v garderobi in probavala neke obleke,ko me je močno zabolel trebuh.

Z roko sem se prijela zanj in poskusila ugotoviti,če se Austin samo premika.Pa se mi ni zdelo,da je samo to. 

Stopila sem v Mašino kabino in ji rekla,da je nekaj narobe. Hitro se je oblekla in stekli sva do avta.Na izhodu naju je ujelo nekaj paparacev in komaj sva prišli do avta.Maša je hitro speljala in čez 10 minut sva bili v bolnici.Usedla sem se na invalidski voziček in Maša me je zapeljala do ambulante,kjer me je že čakala zdravnica.Ustopili sva v ambulanto in zdravnica me je nemudoma pregledala.Medtem sem Maši rekla,naj Justinu sporoči,da sva v bolnici.Začel je zganjati paniko in rekel je,da bo čez nekaj minut tam.Zdravnica me je pregledovala in ko je končala je po telefonu poklicala 2 sestri in jima naročila naj prineseta premično posteljo.Živčno sem jo vprašala kaj je narobe.

Zdravnica:Predčasne popadke imate.Moramo vas odnesti v sobo v kateri ste bili prej in vas obdržati na opazovanju.

Postala sem panična.

Anne:A je z otrokom vse v redu? Zdravnica je prikimala.

Zdravnica:Je,ampak če se rodi toliko tednov prej,bi lahko imel kakšne težave in bi ga morali imeti v inkubatorju.

V tem trenutku sta prispeli sestri in ulegla sem se na posteljo.

Odpeljali so me do bivše sobe in me dali na posteljo.Priklopili so me na nekaj aparatov in mi vbrizgal neko inekcijo.Zdravnica mi je rekla,naj mirujem in,da če se popadki spet začnejo naj jo pokličem.Maša se je usedla na stol zraven mene.

Maša:Anne,a si kaj boljše?

Anne:Ja,ampak hočem Justina.Potrebujem ga.Kaj,če se Austin rodi in njega ni tukaj?

Maša:Prišel bo,boš videla.Ne skrbi.Poskusi se umiriti,vse bo še dobro.

Storila sem kot mi je rekla,in res čez 5 minut je v sobo vstopil Justin.Bil je čisto zadihan,z njim pa je bil še Kenny.

Anne:Justin! Stekel je k meni in me objel.

Justin:Miška,moja!Kaj se dogaja,a si v redu?

Na hitro sem mu obrazložila vse in nekoliko presenečeno me je pogledal.

Justin:Čakaj,čakaj!To pomeni,da bo mogoče Austin kmalu že tukaj?

Na obrazu se mu je narisal nasmeh.Prikimala sem in Justin me je objel.

Potem sva prosila Kennyja,če nama prinese kaj za jest iz kavarne v bolnici,Maša pa se je poslovila in se z Ryanom odpeljala domov.

Rekla mi je,da če se slučajno Austin rodi,oziroma nekaj časa prej,da jo pokličem,ker hoče biti ob meni ko se to zgodi.

Z Justinom sva ostala sama in se pogovarjala.Oba sva bila živčna.

Otroka nisva pričakovala tako hitro in moram priznati,da me je bilo strah kako bo vse skupaj izgledalo.

Bil je že večer in nisem imela nobenih popadkov več.Tudi ko sem pojedla rogljičke,ki nama jih je prinesel Kenny,se ni zgodilo nič. Okoli 10ih je prišla zdravnica in me še enkrat pregledala.

Ugotovila je,da je bil lažni alarem in,da se ne bo zgodilo še nič.Rekla je še,da naj ostanem to noč še v bolnišnici,za vsak slučaj in da grem lahko jutri okoli popoldneva domov,če bo vse v redu.

In tako sva še eno noč preživela v bolnici.Stisnila sva se skupaj v mojo posteljo in zaspala sem z glavo na Justinovih prsih.

Naslednji dan sva okoli 1ih zapustila bolnico in se z avtom odpeljala domov.

Ležala sva na postelji in gledala nek film,ko je Justinu zazvonil telefon.Javil se je in po nekaj časa mi je zašepetal,da ga kliče Scooter.Ustal je iz postelje in šel ven iz sobe.

Medtem ko ga ni bilo sem gledala film naprej.Čez približno 5 minut se je vrnil in se usedel poleg mene.

Anne:Kaj je bilo? Dokaj žalostno se je obrnil proti meni.

Justin:Ah nič,a se spomneš,ko sem prestavil turnejo za 1 mesec,ane?No kaže,da zdaj ne morem več prestavljati in,da bom moral iti čez točno 10 dni... Spustil je glavo.

Postala sem žalostna.To bo pomenilo,da ga ne bom videla 1 mesec.

Anne:Spet se ne bova videla vsaj 1 mesec,Justin.Morala bom biti sama.Ne vem kako mi bo uspelo preživeti brez tebe en cel mesec...

Justin se mi je približal in me prijel za lica.

Justin:Ne boš sama. Imela boš Austina.Vedno boš imela del mene ob sebi,zapomni si to.

Poljubil me je na čelo:

Malo me je spravil v boljšo voljo.Objela sem ga.

Preostanek dneva sva se samo crkljala na postelji in se pogovarjala o vsemu.

V naslednjih osmih dneh,sva se sprehajala po parku in na vsake nekaj časa tudi čuvala Tima,Jazzy in Jaxona.Zadnjič ko sva jih pazila so nama narisali podobno risbico:

Z magnetom sem jo pritrdila na hladilnik in se jim zahvalila.

Austin se še zmeraj ni rodil,ampak nisva se preveč obremenjevala s tem,ker je normalno da se otrok ne rodi točno na določen datum.

Minivali so dnevi in bil je 9. dan od kar je Scooter poklical Justina,kar je pomenilo,da bo moral Justin jutri odditi.

Moram priznati,da sem bila zelo žalostna,ampak nisem dovolila,da mi to pokvari zadnjega dneva,ki ga še imam z njim.

Odprla sem oči in zavohala kavo.Obrnila sem se na drugo stran in ob sebi zagledala pladenj,na njemu pa vazo z vrtnico,šalico  s kavo ter krožnik.

Na njemu so bile palačinke oblite z nutello in na njih je bila sočna jagoda.Ko sem zagledala pladenj sem se nasmehnila,potem pa sem ob postelji vgledala še Justina z razmršenimi lasmi.

Nasmehnil se mi je in poljubila sem ga.

Potem mi je pomagal pojesti palačinke in nato sem se preoblekla v trenerko in majco s kratkimi rokavi.

Ko sem se preoblekla sem videla,da Justin sedi na balkonu s kitaro v naročju.Na mizi je bilo nekaj papirjev in en svinčnik.

Lase sem poveznila v čop in prišla do njega.

Anne:Kaj delaš srček?

Justin:Pišem pesem,glih kar sem dobil inspiracijo zanjo. 

Nasmehnila sem se.

Anne:A lahko slišim,kaj si napisal do zdaj? Prikimal je in začel igrati na kitaro.Zraven je še pel neko besedilo.Nenadoma sem začela nepremišljeno peti zraven in Justin je samo igral in potem se je ustavil.

Justin:Oh kako lepo je spet slišati tvoj angelski glas miška.A mi boš pomagala napisati besedilo? Primimala sem in lotila sva se dela.

Zelo sva se zabavala in pozabila sva na to,da mora jutri Justin iti.Na koncu sva uspela skupaj spraviti tole:http://www.youtube.com/watch?v=2h0zoVkapZ8.

Ko sva končala je Justin odložil kitaro in naročil pico.Ko je prispela,sem plačala in skupaj sva odšla nazaj na balkon. Tam sva odprla škatlo in Justin se je vsedel na fotelj in razširil noge. 

Usedla sem se med njegove noge in tako sva jedla pico.

Bilo je zelo prijetno,ker je sijal sonček in vsake toliko časa je posijalo sonce.Ko sva pojedla pico sva se začela pogovarjati.

Na enkrat sem z mize pobrala njegov telefon in ga prižgala.

Šla sem na kamero in rekla Justinu:''Da se bom lahko gledala vsaj slike,če že ne bova en z drugim.''.Prikimal je in se nasmehnil.

Naredila sva nekaj slik in tale mi je bila najbolj ušeč:

Nasmejala sem se in jo objavila na instagram pod opisom: When you meet someone special,all you can think about is them @justinbieber''. Ko je Justin to videl,se mi je nasmehnil in me poljubil.

Justin:Vem,da bo teško,ampak uspelo nama bo.Najina ljubezen je premočna,da bi se udala takšni malenkost,ane?

Prikimala sem in roke okenila okrog njegovega vratu.

Anne:Ljubim te,za vedno.

Justin:Ljubim te še bolj,za vedno. Poljubil me je.

Tako sva preživela dan - v crkljanju.Zvečer sva zaspala z roko v roki.

Zbudila sem se,ko sem slušala zvok vode in Justina kako poje.

Nasmehnila sem se in počasi ustala.Malo me je zvilo v trebuhu.

Čez nekaj minut je iz tuša iztopil Justin in ko me je zagledal,me je objel.

Nekaj časa sem bila v njegovem objemu,potem pa sva se morala obleči,saj je imel Justin ob 12ih avion za Puerto Rico.

Preoblekla sem se in Maši poslala SMS,da bova čez 10 minut pri njej in Ryanu.

Plan je bil tak,da greva z Justinom še po Mašo in Ryana,da gremo vsi skupaj na letališče.Ekipa nas bo že čakala na letališču.

Pripeljali smo se do letališča in Justin je z eno roko vlekel svoj kovček,z drugo pa me je prijel za roko.Žalostno smo hodilo do 'čakalnice' kjer smo pričakali letalo.Spet me je zvilo v trebuhu in objela sem Justina.Solze so se mi začele nabirati v očeh in stisnila sem ga k sebi.

Anne:Justin pogrešala te bom bolj kot karkoli,ne vem kako mi bo uspelo. Justin me je poljubil na glavo in me izpustil iz objema.

Nosil je sončna očala,tako da nisem mogla videti njegovih oči.

Justin:Miška,vse bo uredu.Hitro bo minilo,ne skrbi.Jaz te imam preveč rad ampak moram iti...Pazi na Austina. Roko je dal na moj trebuh in ga poljubil.Nato se je dvignil in me še enkrat objel ter poljubil.Potem je objel Ryana in Mašo in dal očala dol z oči.

Videla sem da so njegove lepe rjave učke čisto rdeče od solz in še enkrat me je objel. Na pol skozi solze je izjavil:''Ljubim te,ne pozabi tega.''.

Anne:Ljubim te še bolj.

Justin:Pa me ne toliko kot jaz tebe. Vztrajala sem.

Anne:Ja pa te.

Justin:Anne,nihče ni nikogar tako ljubil,kot jaz ljubim tebe.

Še bolj sem začela jokati in poljubila sem ga še zadnjič.

Justin se je obrnil proti letalu in še stopil malo naprej,ko se je obrnil proti meni.

Justin's point of view:

Obrnil sem se in jo zagledal. Stala je v solzah in me gledala ter z eno roko se držala za trebuh.V tem trenutku bi ji najraje stekel v objem in jo močno stisnil k sebi,pa je nisem. Vedel sem,da če bi to naredil,ne bi več hotel odditi in zato sem samo še enkrat stopil do nje in jo prijel za roko.

Justin:Anne,obljubi mi,da boš ostala močna ne glede na vse.Obljubi mi,da se ne boš predala zaradi mene.

Nekaj solz mi je zdrsnilo po licu in pikimala je.Poljubil sem jo na čelo in se obrnil.Počasi sem začel stopati do letala ampak nisem se obračal nazaj. Nisem ji mogel spet pogledati v oči in videti vso tisto bolečino,ki jo je skrivala v očeh.Prišel sem do stopnic letala in prišel v letalo.Fredo me je zagledal in me objel.

Fredo:Vse bo še dobro,ne skrbi. Kislo sem prikimal in se usedel na sedež.

Konec Justinovega point of viewa.

Videla sem kako je stopil v letalo.Še enkrat me je močneje kot pre zvilo v trebuhu in padla sem na kolena.Maša je panično stekla k meni in me spraševala če sem v redu.Komaj sem uspela govoriti od bolečine.

Anne:Mislim,da prihaja. Pokazala sem na svoj trebuh in Maša ter Ryan sta mi pomagala ustati.Ryan me je vzel v naročje in stekli smo do avta.Maša je odklenila avto in Ryan me je dal na zadnji sedež.Nato se je Maša usedla zraven mene in me začela miriti.

Ryan je speljal proti bolnici.

Komaj sem dihala,tako močno me je bolelo.Pomislila sem,na Justina. Ne bo tukaj ko se bo Austin rodil,najraje bi ga poklicala in mu rekla,naj pride.Ampak ko je Maša to predlagala sem jo zavrnila in ji rekla,da ne morem tega od njega zahtevati.

Anne:Ne morem mu tega narediti! Ne more še enkrat razočarati Belieberjev! Ne morem biti tako sebična,Maša!

Maša je zavzdihnila in pripeljali smo se do bolnice...