-79-

Globoko je dihal in topel zrak se je videl na vratih.

Z roko se je naslanjal na vrata in na enkrat je pogledal proti zdravnici in jo proseče pogledal.Ona se je obrnila proti meni in me vprašala,če naj odpre vrata. Na pol v solzah sem prikimala in 
Zdravnica je pomignila eni izmed sester naj odpre vrata in ta je stekla in odklenila vrata.Zagledala sem Justina bil je čisto prešvican in utrujen.

Nemudoma je stekel k meni in me močno objel. Svoje roke sem uklenila okrog njegovega vratu in se mu zjokala v objemu.

Justin:Oprosti miška,oprosti za vse kar sem naredil...
Oprosti,nisem mogel priti prej. Oprosti,oprosti sej nisem še nič zamudil,ane?
Zdravnica je odkimala.
Anne:Use je uredu.Austin bo kmalu tukaj. Poljubil me je na lice in me močno stisnil za roko.

Justin:Babe,use bo v redu. Zdaj sem tukaj in vse bo v redu.
Stal je zraven mene in me držal za roko.Zabolel me je trebuh in zakričala sem.Tako močno me je bolel trebuh in stiskala sem Justinovo roko zelo močno.

Zdravnica:Uh,čas je! Prihaja ven! Z Mašo sva se spogledali in nasmehnila se mi je.Justin me je poljubil na čelo.

Zašepetal mi je v uho:''Everything's gonna be alright.''. Poskusila sem se mu nasmehniti toda preveč me je  bolel trebuh.

Končno je prišel trenutek,ki sva ga z Justinom čakala 9 mesecev.
Končno bova imela najinega otroka,za katerega bova midva skrbela in ki ga bova imela raje kot karkoli.Končno bom lahko v rokah držala otroka,bi bo dejansko moj. Bila sem tako vznemirjena in vse je šlo tako hitro.Zdravnica je presegla kričanje:''Oo vidim glavico!Dajmo Anne,še malo pa smo.Potisni!''. Še močneje sem stisnila Justinovo roko in še zadnjič sem potisnila koliko močneje sem mogla in zaslišala sem zvok jokanja.
Zdravnica je potegnila otroka in ga prijela v roke.
Zdravnica:Čistitam,fantek je! Solze sreče so stekle po mojih licih in objela sem Justina.Nato se je odmaknil in pritisnil svoje ustnice ob moje čelo.

Nasmehnila sem se in Justin je odrezal popkovino.Nato je zdravnica položila dojenčka na moj trebuh in pozorno sem si ga ogledala.
Zdelo se mi je kot če bi vsa bolečina izginila. Kot če se v mojem življenju ne bi zgodilo prav nič slabega in kot če bi zame obstajala samo Justin in Austin. Moje življenje je bilo popouno in odločila sem se,da nikomur ne bom dovolila,da mi uničijo življenje in me poskušajo zbiti na tla.

Maša je stala zraven mene in začela jokati in ko je Austina uzel v naročje Justin sem še jaz malo zajokala. Bil je tako popoven z Austinom v rokah. Zdelo se je,kot bi bil rojen pripravljen za imeti otroka.
Maša je v roke vzela moj telefon in slikala Justina in Austina:


Bila sta tako srčkana in takoj je je objavila na moj inatagram.
Justin me je še enkrat poljubil na čelo in prijel
Austina za rokico in jo nežno poljubil.
Nasmehnila sem se in zdravnica je vzela otroka ter ga oprala.
Ko je končala ga je položila na moj trebuh in ga ovila v brisačo.
Austin je začel iztegovati svojo majhno rokico proti mojem obrazu.
Nasmehnila sem se in poljubila njegovo majhno rokico.
Videla sem kako se je na njegovem obrazku narisal majhen nasmešek.
Potiho sem rekla...
Anne:Mišek mali,rada te imam.


Glavo sem obrnila proti
Justinu in ga videla za svojim telefonom kako je snemal naju z austinom in se smejal.
Nasmehnila sem se mu in približal se mi je in pritisnil svoje ustnice k mojim. justin:Sem ti že rekel kakl močno te ljubim,miška?

Prikimala sem in odgovorila sem mu ''že miljonkrat srček.''.
Poljubila sem ga na lice.