nedelja, 4. avgust 2013
-47-
Sporočilo sem pustila na mizi in se šla preoblečt v tole:https://encrypted-tbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcTwcdIfG7-e9eH42B99yqgtoK9S3z22gl_QyxYhEy0iEUPQDarv.
Na hitro sem se našminkala in šla v kuhinjo.Maša je še spala,kot ponavadi hehe.Na listek sem ji napisala,da moram v studio in poklicala Kennyja.Rekel je,da pride čez nekaj minut in res je prišel.Čeprav nisem bila dobre volje,zaradi glavobola sem veselo pozdravila Kennyja in ostale v studiu.Objela sem Justina in začeli smo se pogovarjati o pesmi.Potem sva jo z Justinom morala še nekajkrat odpeti in moram reči,da me je takrat že pošteno bolela glava,vendar sem vseeno zdržala z nasmeškom na obrazu.
Ko sva odpela smo se začeli pogovarjati,kaj bi v pesmi popravili.
Prvo so začeli odstranjevati le malenkosti,na koncu pa je bilo spremenjeno skoraj celo besedilo,kar mi ni bilo všeč.Mislim,da sem nekako čudno gledala,da je Justin opazil,da nekaj ni okej in je rekel,če grem z njim ven.Začudeno sem prikimala,da bi si malo oddahnila od vsega.Šla sva na teraso na strehi in se usedla ob ograjo (vbistvu je Justin stal jaz pa sem se usedla).Nekaj časa sva bila v tišini potem pa me je vprašal kaj je narobe.
Anne:Nič...Samo,ni mi preveč ušeč da spreminjajo vse v pesmi.Sej vem,da nisem jaz tista,ki se spozna na to ampak useeno.Besedilo prve kitice je ostalo enako samo v 1 verzu od osmih.
Justin:Vem,ampak vrjemi,oni že vejo kaj je prav.Pa sej tudi zdaj bo pesem dobra,še boljša ubistvu.
Anne:No,meni se ne zdi...Sigurno nama bojo zdaj spremenili še melodijo,pa bo več kot pol pesmi drugačno od planov.
Justin:Anne?Kaj ti je dones,ne vem nekam čudna si.
Anne:Jaz sem še vedno jaz.Kot vedno,stara Anne.No,a greva zdej?
Justin se mi ni zdel prepričan a vseeno sva šla.V nadaljevanju sestanka sploh nisem bila preveč pozorna,ker me je tako bolela glava.Na enkrat sem zaslišala stavek:'Torej melodija bo zdaj takšna,okej?' (začela se je predvajati neka melodija).
Justin.Okej,super.
Bila sem jezna na Justina,zakaj jim dovoli,da spreminjajo celo pesem,ko je sam rekel,daje zelo dobra.Ne zdi se mi prav.
Hvala bogu je sestanek bil hitro končan in lahko smo šli domov.
Tokrat sem se z Justinom odpeljala domov.Usedla sem se na sovoznikov sedež in naslonila glavo na roko.Justin je speljal.
Nekaj minut sva se vozila v popolni tišini,po pravici povedano me to ni preveč motilo,ker me je zelo bolela glava pa še trebuh za povrh.Justin je prekinil tišino.
Justin:Vem,da je nekaj narobe.
Bila sem tiho,toda ni se udal.
Justin:Anne,kaj je narobe?Vidim,da nisi uredu,no.Povej mi kaj je narobe.
Anne:Nič no.Moti me to s pesmijo...Pa še glava in trebuh me bolita.
Justin se je ustrašil.
Justin:Pa zakaj prej nisi povedala,da te boli glava?Pa še trebuh?
Evo takoj zdajle greva k zdravniku.
Anne:Ne,ne rabiva k zdravniku,bolše je kot prej no!
Justin:A že prej te je bolelo?Pa zakaj tega ne poveš? Malo je povišal ton.Začutila sem,da se mi solze približujejo očem ampak sem se uzdržala in odgovorila z enakim tonom.
Anne:Zato,ker sem vedela da boš tako reagiral!Ker vedno ko ti kakšne malenkosti ne povem se takoj začneš dreti in si jezen name.
Justin:Ni čudno,če pa mi ne poveš ko te karkoli boli!!
Anne:Justin,res se mi ne ljubi pregovarjati s tabo zdaj.Utrujena sem,potrebujem počitek in to je vse.Odpelji me domov.Želim iti spat.
Justin je bil malo jezen,nato pa je obrnil smer in me odpeljal domov.Ko sva prišla sem odprla vrata in že je on stopil ven,da bi mi pomagal sem ga ustavila.
Anne:Saj je uredu.Lahko sama.Hvala,zdej grem počivati.Dijo.
Niti poljubila,niti objela ga nisem.Samo šla sem in ga pustila pred hišo.Preden sem zaprla vrata je zaklical:'Ne pozabi jutri te pridem iskat,da greva na vajo vsak posamezno,da posnamemo najina glasova posebaj,aja pa prosim nauči se besedilo,če boš zmogla do jutri.'. Prikimala sem in zaprla vrata.Ko sem ustopila sem samo padla na tla.Maša je stekla k meni in mi pomagala do sobe.Bila je usa panična,mirila sem jo,da me samoglava in trebuh bolita malo a se vseeno ni preveč umirila. Pokrila me je z odejo in mi šla skuhat čaj.Ležala sem v postelji in gledala TV,potem mi je Maša prinesla čaj in ga postavila na nočno omarico.
Maša:A si prepričana,da ne rabiš nič drugega?
Anne:Mhm...Samo utrujena sem,sej bo minilo.
Maša:Upam,ker si zelo bleda.A pokličem tvojo mami,da ji povem,kako si?
Anne:Ne!Prosim ne!Potem se bo brez veze sekirala.
Maša:Okej,potem pa usaj pokliči Justina.
Anne:Ne,ne bom ga obremenjevala.Zaposlen je zdej.Pa saj bo minilo.
Maša:Ne zdi se mi prav,ampak okej kakor praviš.
Anne:Maša?A mi lahko iz torbice daš besedilo od pesmi?
Maša je ustala in mi iz torbice vzela beesedilo.Še prej si ga je nahitro ogledala in me zečudeno pogledala.
Maša:Zakaj je besedilo drugačno?
Anne:Ne sprašuj.Spremenili so ga,ker je tako 'boljše'.
Maša:Hmm...Pa je tebi to vredu?
Odkimala sem.
Anne:Ne,sej sem to tudi Justinu povedala,pa je rekel,da oni že vejo kako to gre in strinjal se je z njimi da naj spremenijo pesem.
Maša:Uh...Zato si jezna? Prikimala sem.
Maša:No,sej bosta že rešila,ti se zdaj raje odpočij,ti bom potem pomagala se učit besedilo.
Anne:Uh,okej.
Zbudila sem se in pogledala na uro. 22:35. Glava me je že manj bolela zato sem v roke vzela list z besedilom in se potiho učila.
Čez približno 10 minut sem že kar dobro znala,zato sem si vzela krajšo pavzo in potiho šla do kuhinje.Maše ni bilo,najbrš je šla spat ali pa je v svoji sobi in gleda kak film.
Na hitro sem si naredila čokoladne kosmiče z mlekom in jih pojedla,nato pa sem si še 2x stresla še malo kosmičev na krožnik.
Pojedla sem 3 krožnike kosmičev z mlekom in počasi sem se vrnila v svojo sobo.Še enkrat sem šla skozi besedilo in se šla umit ter preoblečt v pižamo.Nato sem se ulegla v posteljo in poskusila zaspati.Toda nisem mogla.Preveč sem razmišljala o vsemu skupaj.
Na koncu sem nekako zaspala.
Zbudila me je budilka.Ustala sem in se oblekla.Počutila sem se malo bolje ampak useeno me je malo bolel trebuh.Ne glede na to sem šla v kuhinjo in pojedla vafelj z Nutello,sadje,mleko in malo soka ter odšla do studia z avtom.Maše nisem videla,najbrš še spi in nisem je želela buditi zatosem šla.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar