-53-

Minevali so dnevi in vsak dan sem se dobivala z Mašo ins Timom hodila po parku. Vsak dan sem tudi bruhala,kar mi je počasi šlo na živce ampak še zmeraj nisem nič povedala staršem.
Kar se pa Justina tiče...Še vedno se trudim a pozabiti in ravno včeraj zvečer sem končno snela z vratu ogrlico,ki mi jo je podaril za rojstni dan in jo skupaj z vsemi slikami in predmeti,ki so me spominjali nanj pospravila v škatlo. Šele sedaj sem se zavedala,da nima smisla čakati,da se bo pojavil pred mojo hišo in mi rekel,da me želi nazaj ker me preveč ljubi.Odločila sem se,da ga bom ZA RES končno pozabila.Na stenah moje sobe je viselo še nekaj Justinovih posterjev,ki sem jih snela in sobo prebarvala in uredila,da sedaj izgleda takole:http://31.media.tumblr.com/tumblr_mbalfeCUEt1rs7t9go1_500.jpg.
Bila sem kar ponosna nase,da sem se tako odločila in takoj sem se dobila z Mašo in ji use povedala.Menila je,da sem storila prav,ampak še vedno mi je ponavljala:'Morala bi povedati staršem,da si noseča,vrjemi lažje ti bo.Ne boš več rabila skrivati tega in starša ti bosta lahko svetovala kako skrbeti za otroka. Vedno znova sem ji govorila,da jima bom povedala,ko bo prava priložnost in nekajkrat sem jima res hotela povedati ampak bilo je močnejše od mene in na koncu sem se ustavila in bila tiho.To je postajala že navada in minilo je še nekaj tednov. 
Zdaj sva bili z Mašo doma že nekaj in manjkal je le en teden do začetka šole.Z Mašo sva kot po navadi sedeli v parku in se pogovarjali.
Maša:A se zavedaš,da bo čez 1 teden spet šola? 
Anne:Ja,in?
Maša:Kako ja in? Alo kaj boš naredila glede otroka?!Zdaj si že en mesec noseča in tvoji starši še ničesar ne vedo.Kako bo ko ti bo trebuh zrasel in bojo oni opazili?Kaj jim boš potem rekla?Šele takrat bosta jezna!
Prebledela sem.
Anne:Na to pa sploh nisem pomislila!Zdaj mi je žal,da jima nisem prej povedala.Kako sem glupa!Morala bi jima povedati prej...Okej obljubim,jutri zjutraj jima bom povedala,obljubim.
Maša:O ne! To si rekla že prejšnji teden,ne evo zdajle greva k tebi domov in zdaj jima boš povedala,jaz pa bom s tabo.
Anne:A res moram zdaj? Prikimala je in počasi sva ustali.
Bilo me je tako strah,da bosta nesramno odreagirala,saj nekako ju bom razumela ampak vseeno,upam da ne bosta preveč žalostna.
Bila sem čisto bleda v obraz in potila sem se.Prišli sva do praga in se ustavili.Bila sem čisto zadihana.
Anne:Maša,jaz-jaz ne morem...Pre teško je.
Maša:Hej,ti to moraš narediti,zase in za svojega otroka.Use bo uredu,vrjemi mi razumeli bodo. Objela me je in odprla vrata.
Vsi trije so sedeli na kauču,gledali televizijo in se smejali.
Ko so naju zagledali so naju pozdravili.Tim je stekel k meni in me objel.Kaj če bo to njegov zadnji objem,kaj če bo mislil da sem samo neka pocestnica ki spi z vsakim tipom ki ga vidi? Miljon vprašanj se mi je pojavilo v glavi,Maša pa je prekinila moje misli.
Maša:Amm...Gospod in gospa Kos,Anne vama ima nekaj za povedati...
Počasi me je potisnila do kauča in obe sva se usedli nanj.Mami in oči sta se spogledala in prisluhnila.Tim se je usedel na tla in se igral z avtki.Na enkrat je zavladala popolna tišina,takšna kakršne je nisem vajena.Maša me je pogledala in z očmi nakazala besedi:'Povej jim'.Globoko sem vzdihnila in začela.
Anne:Okej,to mi gre res težko z jezika in prosim,da me ne napadeta takoj ker mi je res teško to povedati.Saj najraje vama tega sploh ne bi povedala ampak mislim da je prav da vesta.In že ves čas ko sem tukaj se pripravljam da vama bom to povedala...
Mami:Okej,kar povej ne skrbi ljubica. Zavzdihnila sem.
Anne:Moram vama priznati,da______________________. Ustavila sem se in zavzdihnila.Bila sem že čisto prepotena.
Anne:Da,sem -- noseča. Zavzdihnila sem in čutila sem kako mi je veliko breme padlo s srca.Spogledala sem se z Mašo.Potem sem pogledala proti mami in očetu. Bila sta čisto bleda.
Mami:Ka-ko,prosim?
Anne:Saj si slišala... Oči je ustal.
Oče:PA KAKO TI JE PADLO NA PAMET,DA GREŠ V SPOLNE ODNOSE BREZ ZAŠČITE?KAJ SI SI MISLILA? (drl se je name)
Prav tega me je bilo strah,takšne reakcije sem se bala.
Anne:Zakaj vpiješ name?A misliš,da sem nameravala zanositi?Ne,nisem pač takrat ni bilo mogoče se zaščititi,ker kondomov ni bilo nikjer pri roki.
Oči:TI BOM JAZ DAL,DA JIH NI BILO PRI ROKI!SPLOH SE NE ZAVEDAŠ KAJ POMENI IMETI OTROKA,SPLOH PA PRI TVOJI STAROSTI.HALO 17 SI STARA!IN KAKO MISLIŠ SPLOH VZGAJATI TEGA OTROKA,ČE TE JE TVOJ PRELJUBI JUSTIN ZAPUSTIL?KAKO?
Anne:Prvo kot prbo,ni me on zapustil,jaz sem njega. Drugo pa,ooo vrjemi mi da se zavedam in mislim,da nisi ti oseba ki bi mi morala to goroviti!A nista bila orav vidva tista,ki sta nenameroma naredila otroka?NO,POTEM NE PAMETUJ MENI KAKO NAROBE JE TO,ČE SI SAM STORIL ISTO NAPAKO. Drla sem se skozi solze.Tim je bil čisto prestrašen,zato ga je Maša odnesla do njegove sobe.
Oči:Kaj pa ti a nič ne boš rekla? Obrnil se je proti mami.
Mami:Bom.Anne,strinjam se z očetom.PA KAJ TI JE BILO?ZAKAJ TI JE BILO TREBA TEGA?SAJ VENDAR NE MISLIŠ OBDRŽATI TEGA BOŽJEGA OTROKA,ANE?
Anne:Motiš se,obdržala ga bom. Mami so se razširile oči in začela je kriliti z rokami.
Mami:Saj nisi resna ane?Pa punca zavedaj se da imaš 17 let!HALO,TO JE PRE MLADO ZA IMETI OTROKA.NAREDILA BOŠ SPLAV.TAKO BO BOLJE ZATE IN ZA NAS.
Anne:O,ne pa ne bom.NE MISLIM UBITI ŽIVEGA BITJA KI BIVA V MENI,NE NE BOM GA UBILA,ČE VAMA JE UŠEČ ALI PA NE.
Oči:Prav,če je tako pa POJDI STRAN IN SE NIKOLI VEČ NE VRNI!
Začela sem šemočneje jokati in stekla sev v svojo sobo.Tam sta bila Maša in Tim.Gledala sta risanke. Ko sem vstopila sem obstala sredi sobe in ju gledala.Maša je pustila Tima in stekla k meni.
Anne:Sem ti rekla,da bosta jezna name.In zdaj me sploh več nočeta tukaj.Oči mi je rekel naj grem stran in se nikoli večne vrnem. Še bolj sem zajokala.Maša me je stiskala k sebi in ponavljala:Use bo uredu.Ne skrbi.Nekaj bova že storili,da bova obe srečni'.Pobožala me je po laseh in usedli sva se na posteljo.Tim me je žalostno pogledal in me vprašal kaj je narobe.Nasmehnila sem se mu in ga vzela v naročje.
Anne:Nič,srček.Sestrica je naredila pomoto in zdaj sta mamica in očka jezna nanjo.Ampak ne skrbi use bo uredu. Objela sem ga in mu dala lupčka na lička.
Tim:Rwad te imam swestrica. Še močneje sem ga objela.
Anne:Tudi jaz tebe.
Tim je sedel v mojem naročju in počasi je zaspal.Z Mašo sva tuhtali kaj bova storili,zdaj ko me starša več ne marata.
Moram priznati,da sem bila res pretresena od njunega odziva.
Mislila sem,da bosta razumela,ampak očitno sem se motila.
Naenkrat me je prešinila super zamisel.
Anne:Idejo imam!
Maša:Povej.
Obrazložila sem ji,da se bom vrnila nazaj v Kanado in ostala kar tam.Nič mi je bo manjkalo.Hišo že imamo,čeprav je hiša mojih staršev,so jo nekaj let nazaj predpisali meni,če bi se kadarkoli odločila živeti tam.Nekaj denarja imam še prišparanega,pa še delo si bom posikala enkrat ko bom tam.Za šolo pa se mi zdi najbolje,da se dokler ne rodim učim sama preko interneta bom že našla kakšne on-line učne ure ali kaj podobnega.Dugače pa bom šolo začela naslednje leto v Kanadi.
Maši je bila zamisel všeč in rekla,je da bova čimprej spokali iz te hiše.Že tisti večer sva začeli iskati letalske karte za Kanado in našli sva ravno dve za danes zjutraj ob 6ih.Kupili sva jih,s tem da je malo denarja prispevala še Mašina mama,ki je razumela situacijo.Ko sva to opravili sva malo še poiskali šolske programe v Kanadi in jih nekaj našli.Odločili sva se,da bova ko bova tam pogledala vse programe bolj natančno.Poleg tega sva šena hitro malo poiskali dela,ki bi jih lahko opravljali (Maša se je javila,da se bo z mano zaposlila,da mi bo pomagala tako pri otroku) in sva jih nekaj našli.
Ura je bila približno 10 zvečer in zmenili sva se,da se bova zdaj spakirali in potem,da se dobiva pri Maši ob pol 4ih,da naju tam njena mama odpelje do letališča.Maša je stekla domov se spakirat jaz pa sem se prvo stuširala,ker sem bila še zmeraj potna in umazana okrog oči od maskare.Malo sem razmišljala o vsemu in nisem želela biti spet žalostna.Že dostikrat sem bila prizadeta,zakaj sedaj ne bi mogla biti srečna?Odločila sem se,da se bom maksimalno potrudila glede dojenčka in da bom uživala v novem življenju v Kanadi. Ko sem končala sem na hitro oblekla modrc,spodnje hlačke ter majco in se začela pakirati.Zaklenila sem vrata svoje sobe,da ne bi mami in oči kar naenkrat ustopila noter.
Use kar sem imela v sobi sem spravila v kufre in ko sem končala je bila ura že ena zjutraj.Zagledala sem računalnik.Usedla sem se za pisalno mizo ter odšla na twiter.Uh,koliko novih followerjev in tweetov.

Najbrš si ne bi mislili,da sem odšla prav na Justinov twitter...