-50-

Počasi sva šli proti avtu,obe v šoku.Hodila sem počasi s praznim pogledom.Še vedno so mi v glavi odmevali besedi:'Noseči ste!'.
Nisem vedela kaj naj si mislim,zelo rada imam otroke in po eni strani sem vesela,da bom imela otroka.Po drugi strani pa,stara sem šele 17 in teško bo vzgojiti otroka-sama.Justin bi mi bil v veliko pomoč,ampak nisva več skupaj tako da,bom očitno morala sama poskrbeti zanj.
Usedli sva se v avto in se odpeljali.Prvih nekaj minut sva sedeli v tišini,potem pa jo je Maša prekinila.
Maša:In,kaj bova zdaj?
Anne:Res ne vem.Še vedno sem v šoku,ne morem verjeti,da je v mojem trebuhu živo bitje-otrok,ki bo čez 9 mesecev moj.
Maša:Ga boš obdržala?
Prikimala sem.Nisem pomislila na splav in niti nisem hotela.
Ne zdi se mi prav,da bi ubila otroka,nisem zmožna narediti tega majhnemu živemu bitju,ki raste v meni.
Maša:Boš povedala Justinu? 
Anne:Si nora!Ubil me bo,če bo izvedel!Ne,ne bom mu povedala,pa še narazen sva šla zdaj,ne more.Sama bom skrbela za otroka,četudi bo teško in naporno.
Maša:Name lahko vedno računaš.Pomagala ti bom.Vedno bom ob tebi,zapomni si ti. Parkirala je avto pred hišo in me objela.
Anne:Hvala ti. Vrnila sem ji objem in jo poljubila na lice.
Anne:Res ti hvala,da si vedno z mano in,da mi pomagaš in mi stojiš ob strani ko sem sama.
Maša:Pa saj ti delš isto.Ne skrbi skupaj nama bo uspelo.Pa še nekaj mi povej-a nista uporabila kondoma:o?
Anne:Sva...Samo,enkrat sva bila v vodi in...
Maša je zavzdihnila in se prijela za glavo.
Maša:Anne!Pa sej veš,zakaj nam ves čas govorijo,da moramo uporabiti zaščito!Da se tole ne bi zgodilo!
Anne:Vem,ampak,saj veš,bila sva v vodi in...Ni bilo časa. 
Pa zdaj tako ali tako,kar je-je.Ni poti nazaj. Začela sem jokati.
Maša me je objela in tiho rekla:'Oprosti,da sem tako reagirala...Nisem hotela,saj te razumem.'.Obrisala sem si solze in se nekako nasmehnila.
Anne:Saj je uredu.
Še enkrat sva se objeli in šli v hišo. Šla sem v sobo se preobleči,ker sem bila čisto prešvicana od šoka.Preoblekla sem se v ozko majco in kratke hlače ter se postavila pred ogledalo.
Prijela sem se za trebuh.Še malo,pa bo ob meni ena oseba več,eno malo bitjece,ki bo tako majhno in tako krhko.Zamislila sem si,kakšnen bo moj otrok.V mislih sem si predstavljala kakšen bo.
Še enkrat sem pogledala v moj trebuh in se prijela zanj.Nasmehnila sem se in šla v dnevno sobo.Maša je sedela na kauču in malo brskala po internetu,videla sem,da je gledala neke nosečniške strani.
Anne:Ooo a se izobražuješ? Prikimala je in se nasmejala.Usedla sem se zraven nje.
Maša:Veš kaj,razmišljala sem,da imaš še eno zelo pomembno opravilo za narediti.
Anne:Kaj pa?Izbrati ime in kupiti vse stvari?Vem...Pa še moram sizdaj najti neko delo,da bom imela denar za use stvari...
Maša:Nekaj pomembnejše od tega-povedati moraš staršem.
Zavzihnila sem od presenečenja.Saj res,staršem moram povedati! Upam,da ne bo problem,saj oči in mami vesta kako je če zanosiš ne nameroma.Mislim,da bosta razumela.
Anne:Uh,prav imaš,ampak ne bom jima povedala preko skypa.Raje jim bom osebno.
Maša:Kako to misliš?Šele čez približno mesec in pol greva domov,če jima poveš takrat bo morda prepozno,saj veš-prav je da vesta,saj sta tvoja starša,ane?
Anne:Mmmmm prav imaš.Kaj pa če greva za en teden nazaj domov,da jima poveva in da se zmenimo za use?
Maši je bila zamisel všeč in zmenili sva se da bova že danes kupili karte za naslednji teden. Usedla sem se za računalnik in na internetu kupila 2 karti za let do Amsterdama in potem do Slovenije za naslednji ponedeljek.Ura je bila že 6 in Maša je rekla da gre pod tuš.Dobro sem se počutila,zato sem šla malo spet teči v park.Prvo sem malo tekla po mestu,ampak sem se potem spet vrnila do parka in se usedla na klopco.Utrujena sem razmišljala o vsemu.Justin bo jutri začel drugi del turneje in ne bom ga več videla. Upam,da mi ga bo uspelo pozabiti-pa seveda da bo,še usakega do zdaj mi je uspelo no,Justin ne bo izjema.Še nekaj časa sem tako razmišljala potem pa je do mene stopila neka črnolasa punca.Dvignila sem glavo in zagledala Seleno!Ko sem jo videla sem se namrščila in ustala.
Anne:Kaj hočeš od mene?Zakaj si tukaj?
Selena:Pa kaj se razburjaš?Samo prišla sem se malo sprehoditi,kot da je tale parkec cel tvoj.
Anne:No,povej kaj hočeš?
Selena:Želela sem te uprašati kako si. Začudeno sem jo pogledala in ji hladno odvrnila:'Od kdaj pa to tebe briga?'
Selena:Uh,smo pa tečni danes.Skratka samo da veš,da sem jaz v primerjavi s tabo danes takooooo srečna.
Anne:Uh super kako sem vesela zate,adijo. Obrnila sem se stran in začela korakati stran ko me je prijela za rame in me obrnila k sebi.
Selena:Pa veš zakaj sem tako srečna?Ker se mi je uresničila največja želja.
Ni se mi je dalo več poslušati.
Anne:Jupi,super zate.Meni je res useeno kaj se dogaja s tabo in s tvojim supermegafantastičnim žiulenjem,pusti me na miru,ok?
Odrinila sem njeno roko stran in stekla domov.Še dobro da mi ni sledila,ker bi jo drugače tako udarila.Na živce mi gre...Zaloputnila sem vrata in Maša je ovita v brisačo in z lasmi poveznjenimi v turban pritekla po stopnicah.
Maša:Ej,kaj tako butaš z vrati?A je kaj narobe?
Anne:Ne.Oh te zanima koga sem srečala?Seleno.In veš kaj mi je povedala?
Zmedeno je zmajala z glavo,jaz pa sem hitro nadaljevala.
Anne:Rekla je da je zelo srečna,ker se ji je pravkar uresničila njana največja želja.In kaj ima to veze z mano?Zakaj mi je to povedala?
Maša mi je rekla naj se ne obremenjujem z njo in upoštevala sem njen nasvet.Potem sva se obe preoblekli,no jaz sem se še stuširala in skupaj sva si šli urejati nohte. Čakali sva da se lak posuši in se še malo pogovarjali.
Anne:Mislim,da je bolje da obvestiva starše,da bova prišli za en teden.Uh,saj res!Sigurno naju boj uprašali zakaj sva prišli in kaj bova rekli?!
Maša:Hmmm lahko rečeva,da sva imeli malo domotožja pa sva prišli na obisk. Zamisel mi je bila všeč in takoj sva poklicali na skypu najune starše in jim povedali,da v ponedeljek zvečer prideva.