-76-

Zdravnica:Torej,kot sem vama rekla se je eden od zarodkov poškodoval,v vajnem primeru se je poškodovala punčka.

Ustavila se je in pogledala najino reakcijo. Vzdihnila sem in prijela sem se za trebuh. 

Skoraj sem začela jokati,pa sem se spomnila na to kar sem obljubila Justinu.Ostati moram močna.Upanje še vedno ostaja,kajne? 
Zdravnica je umaknila glavo z rok in nadaljevala.
Zdravnica: Problem je,da je s tem ko se je poškodovala,malo manj poškodovala drugi zarodek. Na srečo ga ni tako močno ampak vseeno vas bo treba operirati,da se prepričamo če bo vse v redu z njima.

Justin je stisnil mojo roko in se zazrl vame.
Vprašujiče me je gledal in prikimala sem,da bi mu pokazala da sem v redu.

Zdravnica: Glejta...Ne bom vama lagala,v večini primerov je tako,da po navadi močnejši zarodek ubije šibkejšega. Zato ne bom presenečena če bo fantek uničil punčko. Oprostita,ampak zdi se mi prav da vesta kaj se lahko zgodi.Morata pa vedeti,da je v večini primerov tako,ne pri vseh ampak večini.Hočem reči,da obstaja možnost,da preživita oba.

Ustala je in stopila do mene.Pogledala me je z rahlo solznimi očmi. Sklonila se je in me objela.Bila sem presenečena a vseeno sem ji vrnila objem.

Zdravnica:Zato,morata ostati močna. Anne,ne obupaj.Vse bo še dobro. Res,moraš ostati pozitivna tudi če kaže na najslabše. 

Po teh besedah me je izpustila iz objema.Počasi se je sprehodila do vrat in se zadnjič obrnila k nama.Justin je prikimal in odšla je. Počasi sva dihala in vsak posebi je premleval vse skupaj.
Ne glede na slabe stvari,ki jih je rekla zdravnica,nisem bila zelo žalostna. Vedela sem,da so še vedno obstajale možnosti.
Možnosti,da najina ljubčka preživita.Tokrat sem se odločila,da bom jaz potolažila Justina. Vedno je on tisti,ki me tolaži,danes bom jaz ta.

Prijela sem ga za roko.

Z roko sem ga pobožala po laseh in mu dvignila glavo. Pogledala sem ga v oči in ga z roko pobožala po licah.
Anne:Mišek,kako si? Prhnil je in me pogledal v oči.Njegove lepe rjave učke,so bile čisto rdeče in solzne.Hripavo je odvrnil.
Justin:S-s-strah me je,Anne. Sklonil je glavo in posmrkal.Potem je nadaljeval.
Justin:Rad imam ta dva otroka,tudi če ju še nisem videl.Končno sem ustvaril družino in zdaj jo bom morda izgubil...To boli.
Anne,kaj če nikoli več ne bova imela otrok in bom izgubil še tebe.Potem bom izgubil še svoje Belieberje in družino. 
Ostal bom sam,nobenega več ne bom imel. Strah me je,da mi bo zmanjkalo časa. 
Zarosile so se mi oči in njegovo glavo sem povlekla k sebi.
Anne:Justin,ti si od nekdaj bil najmočnejši fant,kar sem jih poznala.Nikoli nisi popustil in vedno si ostal močen ne glede kako teško je vse zgledalo.Vem,da te je strah ampak pomisli name.
Pomisli na to,kako rada te imam in kako rada te bosta imela malčka.Zdravnica je rekla da ni vse sto odstotno.To pomeni,da se še vedno lahko rešita,ampak midva morava ostati močna - za niju in vse ostale, ki naju imajo radi. Pomisli,kaj bi se zgodilo,če bi zapustil Belieberje,Pattie,Jeremyja,Jazzy,Jaxona,svojo babi in dedka,Ryana,Mašo in mene. Pomisli,kako žalostni bi bili.Jaz bi se ubila,če bi me zapustil,ker te imam pre več rada in ne bi prenesla življenja brez tebe.Justin,ti si edini fant,ki sem ga tako močno ljubila.Ubistvu si edini,ki sem ga kdajkoli ljubila.
Ti si edini,ki mi pomeni največ na celem svetu.Ne bi te zamenjala za nič na svetu in za vedno bom s tabo.

Nekaj solz nama je spolzelo po licih in stisnila sem ga k sebi.

Hripavo in nekoliko tiho sem rekla:''Everything is gonna be alright.''. Nasmehnil se mi je in me poljubil.
Justin:Ljubim te. Nasmehnila sem se.
Anne:Tudi jaz te ljubim mišek. Nasmehnil se je in se mi približal.Poljubila sva se.

Justin:Hvala ti,za vse.Res ne vem kaj bi brez tebe. Objela sem ga in ulegla sva se na mojo posteljo.Nisva želela biti žalostna,ker je še vedno ostajala možnost da oba preživita.
Justin je z mize vzel laptop in ga dal na svoje noge.Prijavil se je na twitter in napisal:''Beliebers,please help us stay strong.''.Nasmehnila sem se in ga poljubila na ramo.
Anne:Saj bo use v redu boš videl.

Očitno sem se motila...
Naslednji dan so me operirali in ugotovili,da je Marie doživela nekaj večjih poškodb v glavi.To je pomenilo,da če bi se rodila, ne bi zdržala dolgo časa,zato je zdravnica predlagala,da jo raje prikrajšamo bolečine in jo ubijemo.
Justinu in meni je bilo tako teško,ko sva to slišala a na koncu sva se vseeno odločila,da naredimo kot je rekla zdravnica. Sprva sva oklevala ampak sva se zavedala,da bo tako boljše za vse,ker nam ne bo treba trpeti.
In res čez nekaj dni je v mojem trebuhu ostal samo še mali Austin. Bila sem žalostna a nekako sem se uspela prepričati,da bo vse še dobro.
V zadnjih dneh sva z Justinom prejemala samo dobre novice. Ko me je zdravnica pregledala je vsakič rekla,da je z Austinom vse v redu in da vse dobro kaže. Nekaj dni kasneje so naju obiskali moji in Justinovi starši in naju spravili v dobro voljo,nato pa sem uspela prepričati zdravnico,da me spusti domov dokler se mali ne rodi. Naveličala sem se tega okolja in res sem pogrešala dom.
Zdravnica je privolila,toda morala sem ji obljubiti,da bom hodila na preglede vsak teden.

In tako evo me doma.Ravnokar sedim na kauču in gledam televizijo.
Justina ni z mano,ker ima čez 10 minut interviju z Ellen De Generes.Justin je že dolgo čakal na ta intervju,tudi jaz sem,saj obožujem Ellen in Justin že nekaj časa ni opravil nobenega intervijuja zatadi vse drame.
Uh,ravnokar se je začel interviju.Ellen je predstavila Justina in on je stekel v dvorano.Vsi so mu ploskali.Usedel se je na stol in pričela sta z vprašanji.